2018 leto Evrope?

Evropski delniški trg je v letu 2017 postregel s precej redkim prizorom. Bil je donosnejši od ameriškega delniškega trga. Čeprav je v lokalni valuti S & P dosegel skoraj 20-odstotni, MSCI Europe pa le malo več kot sedemodstotni donos, je bil evropski delniški indeks zaradi močne rasti evra v primerjavi z dolarjem na koncu leta za evropskega vlagatelja vseeno donosnejši.

 

Merjeno v evrih je ameriški indeks prinesel le 4,7-odstotni donos. Glede na to, da ima ZDA 51-odstotno, Evropa pa slabih 22-odstotno utež v globalnem indeksu, kar skupno zajema skoraj 75 odstotkov vseh delniških trgov na svetu, je na mestu vprašanje, kako sestaviti portfelj za leto 2018. Bo tudi letos Evropa donosnejša? Se vrača in bo zmanjšala zaostanek po letu 2008, ko je praktično vsa leta zaostajala za ZDA?

Če primerjamo osnovne kazalnike vrednotenja med ZDA in Evropo, potem so ti na strani Evrope. Trenutni P/E za zadnjih 12 mesecev za ZDA je skoraj 23, v Evropi pa 18. Še večja je razlika med ciklično prilagojenim kazalnikom P/E, ki na kratko upošteva vpliv cikla in je v ZDA skoraj na vrednosti 30, v Evropi pa 18. Tudi po drugih kazalnikih so ZDA precej višje kot Evropa. Na primer dividendni donos S & P je 2,2-odstotni, MSCI Europe pa 3,3-odstotni. Vsako primerjavo je sicer treba vzeti z zrnom soli. Indeksa nista povsem primerljiva, saj so razlike med utežmi v posameznih panogah zelo velike. Najbolj bode v oči razlika v IT-panogi, saj je njena utež v S & P več kot 24-odstotna, v evropskem indeksu pa ne dosega niti pet odstotkov. Če vemo, da so vrednotenja daleč najvišja ravno v tej panogi, je jasno, od kod tako velika razlika v vrednotenjih na ravni indeksa. Med samimi panogami so razlike manjše, a vseeno še vedno precejšne in v korist evropskih podjetij.

Glavni generator precej višje donosnosti v preteklosti v ZDA v primerjavi z Evropo je bil učinkovit ameriški spopad s krizo oziroma dolgotrajno, predvsem politično prerekanje v Evropi o tem, kaj nam je storiti. Leta 2017 se je ta tema dokončno poslovila z mize, čeprav nas letos spomladi čakajo še italijanske volitve. A kot kaže, tudi najbolj evroskeptična stranka zavrača referendum o izstopu Italije iz evrskega območja. Politično se tako kriza v Evropi zmanjšuje, edina pomembna postavka ostaja brexit, pri čemer se kažejo obrisi prihodnjega dogovora, ki ne bi smel vnesti pretiranih sprememb v utečeni sistem trgovanja na stari celini. Pozitivno se kaže tudi gospodarski razvoj v nekoč najbolj problematičnih državah stare celine. Gospodarski podatki iz držav, kot so Španija, Italija in celo Grčija, so zelo dobri, nezaposlenost upada in celo cene nepremičnin rastejo. Vse to daje upanje, da se je situacija tako močno popravila, da Evropa lahko končno začne zmanjševati zaostanek za ZDA.

Nobena analiza ni popolna, če ne upošteva še vpliva valut. FED bo po pričakovanjih nadaljeval z restriktivnejšo monetarno politiko in dvigoval obrestno mero. Nekaj podobnega lahko verjetno pričakujemo konec leta oziroma v začetku leta 2019 tudi v Evropi. Zato analitiki napovedujejo, da se bo evro v primerjavi z dolarjem krepil, in pričakujejo tečaj okoli 1,3 dolarja za evro konec leta.

Konec ni enoznačen, nakazuje pa na to, da so delnice evropskih podjetij trenutno privlačnejše od ameriških. Ob tem sicer ne smemo pozabiti na to, da so delnice relativno gledano drage in dražje od zgodovinskih povprečij praktično povsod po svetu, a v okolju izredno nizkih obrestnih mer ter visokih cen obveznic in nepremičnin vseeno delujejo privlačne. Tudi zato so v prvih nekaj tednih novega leta zopet privabile rekordno vsoto svežega denarja na trg.