Metodološke spremembe

V mesecu septembru so se zgodile določene spremembe pri metodologiji poimenovanja sektorjev. Sektor telekomunikacijskih storitev je nadomestil komunikacijski sektor. Na eni strani imamo sektor telekomov, ki se je v zadnjem desetletju skrčil, na drugi pa so se pojavila nova podjetja, ki nam omogočajo medsebojno komunikacijo.

 

Ta za svoj obstoj potrebujejo infrastrukturo, ki so jo vzpostavili telekomi. Njihova vloga v sodobni družbi pa je precej širša. V to skupino spadajo podjetja, kot so Google, Facebook, Netflix, Twitter in še mnogo drugih. Pred spremembo so podjetja spadala pod tehnološki sektor. Vendar ta podjetja samo izkoriščajo tehnologijo, ki je na voljo, primarni cilj pa jim je boljša ter hitrejša komunikacija med posamezniki in podjetji. Posledično so zaradi boljšega pretoka informacij višji njihovi prihodki. Brez njih bi bil svet nepredstavljiv. Njihov razvoj je povečal globalizacijo, trgovino in pretok informacij. Platforme, ki jih uporabljajo, omogočajo pretok informacij prek različnih kanalov. Podjetja v novem sektorju so mlada, večina stara manj kot 20 let. Sektor je najmlajši med vsemi. Razlog za to sta Google in Facebook, ki sta bila ustanovljena leta 1998 in 2004. Če gledamo dolgoročne trende, več kot 20 let, si z večino teh podjetij ne moremo pomagati, saj jih na trgu takrat še ni bilo. Komunikacijski sektor je v zadnjih letih postal vedno bolj pomemben tako za delniške trge, kot tudi za ekonomijo. To so prepoznali tudi v S&P 500, ki postavlja metodologijo za poimenovanje in razvrstitev posameznih podjetij. Z novim sektorjem komunikacijskih storitev se sektor telekomunikacij ukinja, pod novim imenom pa so zbrana podjetja kot so, Google, Facebook, AT&T, Verizon, Disney, Netflix, Tencent, Twitter, Deutsche Telekom, Vodafone in še mnoga druga. Na globalnem nivoju se bo posledično zmanjšala utež sektorja informacijske tehnologije, ki je do sedaj imela okoli 19-odstotno utež, po spremembi pa bo ta 15-odstotna. Podjetja iz novega sektorja pa so pred tem imela 2,5-odstotno utež, po novem pa bo ta 8,2-odstotna. Zdi se, da so spremembe dobre, saj prepoznavajo težave, ki so jih imeli telekomi ter zmanjšujejo vpliv, ki so ga imela tehnološka podjetja. Majhne spremembe, ki pa imajo velik vpliv na percepcijo vlagateljev in prihodnje gibanje indeksov ter posameznih sektorjev.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 17. oktober 2018.

 

O avtorju: David Zorman

David Zorman je diplomiral leta 2008 na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Že kot študent si je leta 2005 začel nabirati znanja s področja upravljanja premoženja kot finančni analitik v borznoposredniški družbi KD BPD. Januarja 2008 se je zaposlil v družbi Generali Investments (prej KD Skladi), kjer upravlja globalni sklad skladov Generali Prvi izbor, geografski sklad Generali Amerika ter sektorska sklada Generali Tehnologija in Generali Vitalnost. Revija Moje finance mu je leta 2011 podelila prestižno priznanje najboljšega upravitelja leta.