Obresti padajo

V življenju se pogosto srečujemo z nerešljivimi problemi, recimo, kako narisati tri pravokotne črte vzporedno. Ali pa pet barvnih črt z brezbarvnim črnilom. Ni težko razbrati, da gre pri omenjenih problemih za humor, ki je dobro prikazan v zabavnem videu The Expert na youtubu. Na eksperta se namreč zgrne celotno podjetje, da bi poiskalo rešitev za številne nelogične probleme.

 

Zakaj so take prispodobe na finančnih trgih danes tako aktualne? Ker so določeni realni problemi ob omejitvah preprosto nerešljivi. Še posebej, ko gre za strukturne reforme držav članic. Vsi se zavedajo demografskih težav v Evropi in prihajajočih težav pokojninskih blagajn. Resno pa se teh težav še niso lotili. Še več, prepogosto se dogaja, da se stvari slabšajo, ker si politiki želijo biti ponovno izvoljeni. Podobno je pri trgu dela, vsi bi fleksibilnost, a nihče si ne želi biti odpuščen. Veliko se govori o razvoju podjetništva, kapitalskih trgov, a nihče ne bi potopil velikih mastodontov – »živih mrtvecev«. Vsi bi imeli velike infrastrukturne projekte, ker bi se modernizirala dotrajana evropska infrastruktura, toda države so previsoko zadolžene, zaradi česar so fiskalno premalo fleksibilne. Državni, regijski in lokalni mikro-interesi pa večje projekte dodatno nepotrebno podražijo oziroma zaustavijo.

Če bi uporabljali zdravo kmečko pamet, bi lažje reševali težave. Sprijaznili bi se s kratkoročnim »trpljenjem« za dolgoročno izboljšanje, a kaj ko se tak način razmišljanja ne obnese in ljudje raje hitro zamenjajo politično garnituro. Še pomnite ZUJF? Vseeno pa je treba države na nek način voditi. Na tem mestu pride v igro pogled zunaj okvirjev. Če je višina dolga držav problem, naj postane rešitev. Z drugimi besedami, če so morale države v preteklosti plačevati obresti, naj jim zdaj to počno investitorji. Tako dolg postane vir dohodkov za proračun. Da se tak načrt lahko izvede, potrebujemo relativizacijo pravila centralne banke o prepovedi monetarnega financiranja ter angažiranja proračunskih strokovnjakov za vrhovne pozicije v centralnih bankah.

In glej ga zlomka. Predsednik evropske centralne banke je napovedal nadaljnje znižanje obrestnih mer in zvišanje maksimalne višine odkupa državnih obveznic na polovico. Še več, naslednja guvernerka naše centralne banke bo verjetno postala bivša finančna ministrica Francije (država z večjimi proračunskimi problemi) Christine Lagarde, pravnica, ki ni niti enega samega dneva preživela v poslovni banki, kaj šele centralni banki.

Monetarna politika (z visokimi standardi profesionalnosti) bo s tem prišla v roke fiskalnih strokovnjakov (z nižjimi standardi profesionalnosti). Vprašanje pa je, kateri standardi bodo prevladali, saj je ECB do zdaj veljala za branik suverenosti in kredibilnosti.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 10. julij 2019.