Aktualno
Vzajemni sklad kot primerna izbira investiranja ali varčevanja in obramba pred inflacijo
|Današnji prispevek bi začela kar z izjavo znanega angleško-ameriškega komika in glasbenika Henryja Youngmana, ki je bil znan po svojih kratkih šalah in duhovitih pripombah, in ki je nekoč izjavil: «Američani postajajo vse močnejši. Pred dvajsetimi leti sta živila, vredna deset dolarjev, morala nositi dva človeka. Danes to zmore petleten otrok«. Njegov namig hudomušne izjave skriva inflacijo. In kaj je inflacija?
Nekateri starejši se je zagotovo še spomnite sicer pa inflacijo lahko opredelimo kot dvig splošne ravni cen, hkrati pa negativno vpliva na vrednost denarja, kar pomeni, da lahko z isto količino denarja kupimo vedno manj blaga. Vendar koga to zanima? Moralo bi vsakogar, saj vam pri katerikoli obliki varčevanja, ali je to na bančnem računu, v depozitu, v sefu doma, v vzajemnih skladih, življenjskih zavarovanjih, vrednostnih papirjih ali drugih načinih, le-ta znižuje vrednost vaše naložbe. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila julija dvoodstotna, julija lani 2,1-odstotna. Povprečna 12 mesečna rast cen je bila 1,8-odstotna, julija lani 1,7-odstotna.
Večina ljudi pomembnost inflacije prezre tudi iz psihološkega razloga, ki ga lahko opredelimo kot denarna iluzija. Za primer, da je v letu inflacija 4-odstotna hkrati pa prejmete 2-odstotno povišanje plače. Zagotovo se boste počutili bolje, kot če vam v letu, v katerem je inflacija ničelna, plačo znižajo za 2 odstotka. Torej dokler je nominalna oziroma absolutna sprememba pozitivna, gledamo nanjo pozitivno, čeprav je realni rezultat negativen. Tako se lahko tudi ekonomski interes za varčevanje dodatno zmanjša, če je stopnja inflacije višja od obrestne mere za hranilne vloge ali depozite. Zato moramo biti pozorni na ponudbe v oglasnih sporočilih, ki ponujajo nominalno obrestno mero, saj jo inflacija na skrivaj odžira in namesto da bi »požrla« oglasno sporočilo, »požira« naše premoženje. Prav zato je lahko inflacijo tako preprosto spregledati, hkrati pa je pomembno meriti uspešnost investiranja ne le po tem, kar ste ustvarili, ampak tudi po tem, koliko vam je ostalo po odštetju inflacije.
Inflacija vam lahko požre del prihrankov
Inflacija ima vpliv tudi na kupno moč denarja, zato je pomembno razumeti inflacijo in nadzorovati njen učinek na naše prihranke. Paziti morate, da višina vaših prihrankov raste vsaj sorazmerno z višino inflacije. V nasprotnem se morate sprijazniti s tem, da bo kupna moč vaših privarčevanih sredstev v času padala. Če pogledamo na primeru, da imate na varčevalnem računu, ki vam prinaša 1 odstotek letno, naloženih 1.000 evrov. Po preteku enega leta boste imeli na računu 1.010 evrov, inflacija pa bo v istem obdobju znašala 2 odstotka. Torej bi morali imeti na računu 1.020 evrov že za to, da bi izničili učinek inflacije. A ker boste na računu imeli le 1.010 evrov, boste realno gledano izgubili del kupne moči. Če vaši prihranki ne rastejo s podobno hitrostjo kot je višina inflacije, boste na dolgi rok na istem, kot če bi izgubljali denar.
Kako se potem ubraniti pred inflacijo? Z razpršitvijo izbranih naložb, med katerimi so lahko tudi vzajemni skladi. Vzajemni sklad je torej premoženje v obliki naložb v vrednostne papirje in druge finančne instrumente. Njegovi lastniki so vlagatelji. Vsakemu od njih pripada sorazmeren del vrednosti premoženja sklada, odvisno od tega, koliko in kdaj je vplačal vanj. Prednosti takšnega kolektivnega nalaganja so v tem, da omogoča nakup finančnih instrumentov, do katerih posameznik sam ne bi mogel priti, da premoženje sklada upravljajo strokovnjaki, ki lahko dosežejo višje donose kot običajni vlagatelj, ter da se stroški trgovanja s finančnimi instrumenti porazdelijo in s tem za posameznega vlagatelja znižajo. Morda največja prednost pred individualnim nalaganjem na kapitalske trge pa je v znižanju tveganja, ki ga omogoča velika razpršenost naložb vzajemnega sklada, saj lahko ima tudi do 100 ali več različnih naložb, kar vlagatelju znižuje tveganje, saj ne »stavi« samo na enega konja.
Razumevanje osnov takšnega načina varčevanja je lahko prehod iz varčevanja samo v bančnih depozitih, kjer trenutne obrestne mere, ki ne dosegajo niti višine inflacije zmanjšujejo kupno moč prihrankov, k dejanskemu investiranju in varčevanju v skladih, če tudi ne veste veliko o vlaganju in je dogajanje odvisno od kapitalskega trga. Vsaj delno razumevanje, kaj vzajemni sklad je in v kakšnih naložbenih oblikah se trži, pa vam olajša oziroma prepreči, da denar vložite v napačno izbranega. Ob izbiri vam lahko v veliki meri pomaga tudi finančni svetovalec, ki skupaj z vami sestavi za vas najbolj primeren portfelj.
