Čas za razmislek

Včasih se mi zdi, da je svet obrestnih mer in delovanja centralnih bank oddaljen od našega domačega okolja tako kot Luna od Zemlje. Moje razmišljanje in pisanje o tej temi pa kot tuljenje volka v mesečino. Da pa ne bi preveč pogreval volčjih tem, bi se osredotočil na zasedanje Evropske centralne banke (ECB) prihodnji četrtek. Pričakovati je namreč spremembo denarne politike.

 

Verjetno ne bo šlo za majhno spremembo, saj se po kuloarjih govori o svežnju dodatnih spodbud. Od znižanja obrestnih mer za 20 bazičnih točk, na minus 0,6 odstotka na leto, povečanja poceni financiranja bankam do novega neto odkupovanja obveznic na sekundarnem trgu (znano kot kvantitativno sproščanje QE). ECB bo s temi ukrepi spet testirala še neraziskano okolje denarne politike in se za las približala predstavitvi moderne denarne politike, znane kot helikopterski denar ali pa »kliči Topčider«, ko je zmanjkalo dinarjev za plače v Jugoslaviji. Seveda je to v silovitem nasprotju s statutom ECB, a že zdaj se denarna politika giblje v zelo sivi coni. In vprašanje časa je, kdaj bo kakšno nemško sodišče prižgalo rdečo luč.

A ob stopnjevanju geopolitičnih trenj, približevanju trdega brexita in grožnji ZDA z novimi carinami se verjetno tudi povpraševanje po nemških avtomobilih ne bo povečalo. S tem pa lahko tudi nemški »regelrecht« utone v Trnuljčičino spanje.

Kakor koli že, slovenski varčevalec se bo moral navaditi, da bo treba za parkiranje denarja pri banki plačati. Banke bodo izjemno težko ob dodatnem znižanju subvencionirale svoje komitente. Če je slovenski varčevalec v zadnjem desetletju spal mirno s svojimi prihranki kot kralj Matjaž, se bo zdaj zbudil in ugotovil, da se mu stanje na računu znižuje vsak mesec.

Veliko se jih bo spraševalo, kaj zdaj. Nekaj se jih bo pač sprijaznilo z dejstvom, drugi bodo denar skrili v nogavico, tretji ga bodo začeli zapravljati. Četrti pa bodo iskali kakšno bolj smiselno rešitev. Upam, da bo končno začelo odzvanjati priporočilo, da je smiselno na svoje premoženje gledati celovito. Da za varčevanje niso na voljo le depozit in nepremičnine, ampak je smiselno v svojo košarico vključiti delnice, obveznice in vzajemne sklade. Uteži do posameznih naložbenih razredov pa prilagoditi vsaj glede na svoje cilje, časovni načrt, starost in naklonjenost tveganju ter na trenutne tržne razmere.

Zadeva se zdi precej kompleksna, a izkušeni finančni svetovalec lahko precej enostavno oblikuje portfelj, ki lahko posameznika po poti, pisani njemu na kožo, pripelje do želenega cilja.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 4. september 2019.