Aktualno
Čim prej začnite z varčevanjem, ki ga razpršite
|Vlagatelji nam pogosto zastavijo naslednji vprašanji – kdaj je pravi čas za vstop na trge in v koliko različnih naložb je primerno vlagati. Ko imamo na voljo neko vsoto denarja ali ko razmišljamo o finančni prihodnosti, se zavedamo, da si moramo za prihajajoče čase in potrebe nekaj privarčevati. Varčevanje v skladih (delnicah, obveznicah) vlagatelju, zgodovinsko gledano, dolgoročno prinaša večjo donosnost kot varnejše denarne naložbe (depoziti).
Torej kdaj je pravi čas za vstop? Smiselno varčevanje je vplačevanje rednih mesečnih zneskov v več različnih skladov oziroma paket skladov. Z rednimi mesečnimi vplačili vlagatelj manj tvega, da bo vstopil na kapitalski trg v napačnem trenutku, torej lahko vstopa v času rasti ali padanja, lovi povprečje gibanja tečajev. V obdobju rasti vlagatelj mesečno plemeniti svoja sredstva s pozitivnimi donosi, na drugi strani je v obdobju padanja pomembno vztrajanje in sledenje varčevalnemu namenu. Vlagatelj lahko obdobje padanja vrednosti obrne sebi v prid.
Katere vrste naložb bi lahko opredelili kot bolj varne in katere kot manj varne?
Popolne varnosti ni – vsaka naložba je povezana z nekim tveganjem. Čeprav tega morda na prvi pogled ne zaznamo, tveganje prinaša tudi hranjenje denarja na računu, in sicer v obliki inflacije. Vse več vlagateljev zato presežek denarja, ki ga ne potrebujejo za sprotno poslovanje, usmerja v druge naložbe, zlasti v vzajemne sklade, delnice in obveznice. Da bi tveganje karseda zmanjšali, a vseeno dosegli neko omembe vredno donosnost, je torej treba portfelj razpršiti in poleg vezanih vlog vključiti tudi različne druge alternative. Ene in druge terjajo poglobljeno temeljno analizo tako makroekonomskih razmer v različnih regijah kot analizo posameznega podjetja. Z drugimi besedami, za denar je treba delati in temu nameniti čas. Tega pa vlagatelji nimajo na pretek oziroma je smotrneje, da se ukvarjajo s svojim poslom, zahtevno izbiro primernih finančnih naložb pa prepustijo strokovnjakom.
So katere panoge še posebej izpostavljene tveganju in so torej še posebno volatilne?
Obstajajo bolj ofenzivne in bolj defenzivne panoge. Prve so bolj volatilne, mednje pa tradicionalno sodijo tehnologija, materiali in surovine ter industrijska podjetja, gledano regijsko pa so to posamezni trgi v razvoju, na primer Latinska Amerika, Kitajska in Rusija, kjer tudi več kot petodstotne spremembe delniških indeksov v enem dnevu niso nič nenavadnega. Ni pa običajno, da se v kratkem časovnem razdobju večkrat zgodi, da v enem dnevu za tri odstotne točke zaniha nemški borzni indeks DAX, kar se dogaja zadnje čase.
Globalno volatilnost povzročajo tudi določeni popolnoma tehnični razlogi. Prvič, kar dve tretjini trgovanja je opravljenega med računalniki, torej brez prisotnosti človeka in del tega trgovanja je osnovan na določenih algoritmih, ki se lahko ob določenih tržnih pogojih obnašajo nenavadno. Poleg tega se je v zadnjih letih močno povečalo število mest trgovanja oziroma trgov, zato se je na trgu zmanjšala likvidnost oziroma je ta razpršena med več trgi. Pomanjkanje likvidnosti je vzrok za večja nihanja.
Predvsem je pomemben dolgoročni vidik varčevanja. Za vlagatelja so obdobja padanja vrednosti tečajev, zlasti s psihološkega vidika, naporna. Ko je vse negativno, tudi dnevne novice in samo okolje, mora biti vlagatelj trdno odločen, da z vplačili vztraja. Žal se je veliko vlagateljev panično odzvalo na dogajanje na kapitalskem trgu v obdobju zadnje finančne krize, ki nas je pretresla po letu 2008. Za vztrajnost je lahko na koncu zaradi metode povprečnega stroška nagrajen z višjim privarčevanim zneskom.
Varčevalno strategijo prilagodimo svojim potrebam, ciljem, pričakovanjem in zmožnostim življenjskega obdobja, v katerem smo. Predvsem pa začnimo, kar se da hitro ter da varčujemo razpršeno, zlasti pa vztrajno.
