Aktualno
Abeceda varčevanja v vzajemnih skladih
|Z varčevanjem v vzajemnih skladih, ko so na bankah obrestne mere zelo nizke, banke pa celo razmišljajo o uvedbi ležarin, lahko dosegate potencialno višje donose, kot bi jih na banki. Kaj sploh je vzajemni sklad?
Vzajemni sklad je premoženje, ki ga sestavljajo naložbe v prenosljive vrednostne papirje. Vzajemni sklad upravlja družba za upravljanje, ki je ustanovljena v skladu z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Družba za upravljanje lastnikom vzajemnega sklada praviloma ne delijo čistega dobička. Čisti dobiček in dividende se namreč ponovno investirajo v vzajemni sklad, tako da se povečuje vrednost enote premoženja vzajemnega sklada.
Izberite zase primeren vzajemni sklad
Velja pravilo, da so naložbe v lastniške vrednostne papirje (delnice) donosnejše, a zato bolj tvegane in naložbe v dolžniške vrednostne papirje (obveznice) manj donosne, a zato varnejše. Zaradi večje volatilnosti, to je nihajnosti, v delnicah varčujemo na dolgi rok (10 in več let), v obveznicah pa lahko tudi na krajši rok. Nič pa seveda ni narobe, če ste vso dobo varčevanja izpostavljeni v pretežni meri obveznicam, še posebej v kolikor imate zadržano stališče do tveganja in imate raje varnost. In enako velja za vzajemne sklade. Donosnost je bolj ali manj v obratnem razmerju s tveganostjo. Za vsak tip vlagatelja praviloma obstaja zanj primeren vzajemni sklad oziroma košarica skladov. To pomeni razpršitev vplačil v več ali manj skladov, z različnimi naložbenimi politikami, s čimer naložba postane stabilnejša in varnejša. Kljub visoki likvidnosti vzajemnih skladov, imejte vselej oblikovano varnostno rezervo npr. v obliki depozita, varčevalnih vlog z različno ročnostjo. Za povprečnega vlagatelja je priporočljivo, da večino sredstev, namenjenih varčevanju v skladih, razporedi v sklade z globalno naložbeno politiko. Vzajemni skladi z ozko usmerjeno naložbeno politiko, pa so primerni kot dolgoročna dopolnitev globalnim skladom.
Vlagateljem prijazno varčevanje – v kolikor se držite pravil!
Večina vzajemnih skladov, tako doma kot po svetu, ponuja vlagateljem poleg klasičnega investiranja v investicijske kupone vzajemnih skladov, še druge, različne oblike nalaganja sredstev. Tak način nalaganja se vrši pod določenimi, v pravilih upravljanja zapisanimi, pogoji, za katere se je uveljavil skupni izraz varčevalni načrti. Za razliko od že omenjenih varčevalnih načrtov, ki si jih zastavi vsak posameznik in se nanašajo na njegov profil, gre tukaj za oblikovane varčevalne načrte v vzajemnih skladih v smislu pogojev in ugodnosti ob zavezi k rednim vplačilom v vzajemne sklade. Ti varčevalni načrti so v bistvu nadaljnji korak našega osebnega varčevalnega načrta. Obstaja veliko različic varčevalnih načrtov. Na splošno bi lahko rekli, da jih obstaja toliko, kolikor je v družbah za upravljanje prodajnih idej na eni strani in ciljnih skupin vlagateljev z različnimi potrebami na drugi strani. Nekateri so vezani na višino vplačanih obrokov, nekateri na obdobje varčevanja, nekateri na povratno nagrajevanje iz že plačanih vstopnih stroškov, pri nekaterih varčevalnih načrtih pa ste celo popolnoma oproščeni plačila vstopnih stroškov. V kolikor se zavežete k pravilom nalaganja po varčevalnih načrtih in se jih tudi držite, boste vsekakor plačali manjše vstopne stroške v primerjavi z enkratnimi vplačili. Zaradi vplačevanja po metodi povprečnega stroška, pa obstaja tudi velika verjetnost, da boste ob zaključku varčevanja pri donosih uspešnejši, kakor pri enem ali več enkratnih vplačilih v enakem skupnem znesku. Vplačevanje po metodi povprečnega stroška v praksi pomeni, da za isto višino vplačanega obroka pridobite več točk vzajemnega sklada, ko je vrednost točke nizka in manj točk, ko je vrednost le-te visoka.
