Oportuniteta izgube

Za nami je spet eno vrhunsko leto na kapitalskih trgih, pri čemer so letos vsi največji naložbeni razredi zelo donosni. Globalne delnice so višje za 24,61, obveznice za 6,33, nafta za 33,75 in zlato za 17,99 odstotka. Največji poraženci pa so naložbe v depozite in denar, ki so dosegale izjemno nizke do negativne nominalne donose.

 

Če pa upoštevamo še inflacijo, ki sicer ni bila velika, a še vedno dober odstotek, lahko hitro ugotovimo, da naš »petstotak« danes kupi manj dobrin kot lansko leto. Ni jih malo, ki trdijo, da uradni način merjenja inflacije stvarnosti ne zaznava najbolje in da je dejansko rast cen povprečne košarice dobrin storitev še višja. Temu bi pritrdil tudi moj lokalni prodajalec jajc, ki je cene dvignil kar za 10 odstotkov. Drugi poraženec pa je realno gospodarstvo. Še posebej v Evropi, kjer smo imeli leto stagnacije. Tudi napovedi za prihodnje leto niso preveč obetavne, saj se brexitarska agonija še kar nadaljuje. Hkrati pa kitajsko-ameriški trgovinski duel ustvarja pravilo globalne menjave za naslednja desetletja in povzroča velike preglavice odprtim gospodarstvom, med katere se uvršča tudi Slovenija.

Zgodba v finančno pismenem svetu ne bi bila nič posebnega, a kaj ko v našem slovenskem okolju težko trdimo, da razmišljamo o svojem premoženju vseobsegajoče. Prvič, vsi se zavedamo, da je naš pokojninski sistem finančno nevzdržen. Hkrati pa v svoji delovni dobi nič kaj dosti dodatno ne varčujemo. Prvi steber pokojninskega sistema je v Sloveniji vezan na tekoče vplačevanje. Glavne spremenljivke so torej rast BDP ter inflacija prejemnikov in plačnikov. Ni težko oceniti, da nobena omenjenih predpostavk ni ravno rožnata. Trend rasti cen in BDP je negativen. O slabi demografski sliki pa verjetno ni treba veliko razpravljati.

Torej, kako si omogočimo dostojnejšo jesen? Razmislimo, koliko nas je vplačalo 5,844 odstotka bruto plače v davčno ugoden drugi pokojninski steber. Nekaj časa je sicer še do konca leta, a tudi če smo pri tem vestni vsako leto, dodatna pokojnina ne bo povsem pokrila padca prihodkov. Glavni vir dodatnih prihodkov bi tako moral biti tretji steber. Tukaj ne moremo reči, da smo Slovenci varčni. Varčevanje se sicer povečuje, a kaj ko gre večino varčevanja v prej omenjeni najmanj donosen naložbeni razred – depozite. Namesto, da bi se naš kapital plemenitil, se topi kot sneg spomladi.

A nalaganje v delnice in druge finančne inštrumente ni brez sprejemanja tveganja. Od časa do časa se na finančnih trgih dogajajo korekcije in krize, ko lahko hitro izgubimo del premoženja. A temu obdobju sledijo tudi mirna leta prosperitete, ki omogočijo nadomestitev zaostanka. Skratka, danes naložba v depozit za pet let nekako nosi »garantirane« oportunitete izgube v višini dobrih desetih odstotkov (cilj inflacije ECB je 2 odstotka letno in nekaj stroškov opravnin ter ležarin). Če istih 10 odstotkov potencialne izgube uporabimo pri oblikovanju naložbenega portfelja, že lahko dobimo dobro razpršen naložbeni portfelj z bistveno višjim pričakovanim donosom. Je pa znanstveno dokazano, da se ljudje raje odločamo za jasno izgubo kot za nejasen dobiček. Ali pač ne?