Aktualno
Kljub krizi se trgi spogledujejo z vrhovi
|Drznil bi si trditi, da na finančnih trgih že dolgo ni nič novega. Vse »isto«, a v drugačni preobleki. Enkrat je to politična negotovost, drugič geopolitična, tretjič problemi bank, držav … Skratka, paleta za slikanje odtenkov krize je izjemno pisana. To se je verjetno spet potrdilo v času trajajoče zdravstvene krize, ki je sprva povsem ohladila in zamrznila finančne trge. V drugem koraku pa jim dala izjemen polet in marsikomu je neprijetno ob misli, da je spet zamudil priložnost desetletja. Tako delniški kot obvezniški trgi se spogledujejo z novimi vrhovi.
Zakaj pa trgi rastejo, četudi se realno gospodarstvo spogleduje z največjimi padci v bližnji zgodovini? Odgovor se skriva v razumevanju dejanj odločevalcev (centralnih bank kot naddržavnih inštitucij in državnih vlad). Vsi so se namreč v tem kritičnem času odzvali s povečanjem trošenja, ki si ga sposojajo iz prihodnosti.
Bolj kot so razmere slabe, več trošijo. Torej je slaba novica za realno gospodarstvo dobra novica za finančne trge. Na drugi strani bi si obetali, da velja tudi obratno. A v zadnjem času je ravno nasprotno. Torej je zdaj dobra novica tudi dobra, saj bo svet lahko šel nazaj v normalno delovanje in finančni trg bo lahko rastel. Kdaj pa potem lahko pade? Najlažje, ko zmanjka likvidnosti oziroma se tiskarski stroji ugasnejo. Česar pa na kratek do srednji rok ni pričakovati, vsaj glede na sporočila centralne banke.
Verjetnost moje teze se skriva v komunikaciji Jeromeja Powlla na najpomembnejši letni konferenci za centralne bankirje v ameriškem mestu Jackson Hole, ki je bila konec avgusta. Napovedal je izsledke opravljene revizije denarne politike. Verjetno najpomembnejša teza je bila napovedana sprememba inflacijskega targetiranja, ki bo po novem ciljala povprečno inflacijo v času.
Z drugimi besedami to pomeni, da bo obdobju nižje inflacije od cilja (v tem obdobju smo zdaj) sledilo obdobje višje in centralna banka s tem ne bo imela večjih problemov. S tem je odprl vrata še daljšemu obdobju večje denarne stimulacije. Zelo verjetno bo tudi Evropska centralna banka sledila omenjeni modifikaciji, kar bo vodilo v višjo inflacijo tudi v Evropi. Verjetno bo to tudi neka oblika »zdravila« za javne finance v prihodnjih letih (finančna represija v najfinejši obliki).
A kje se lahko romantična zgodba zaplete? Vzrokov je lahko kar nekaj (ameriške predsedniške volitve, trgovinske vojne, mediteranski energetsko-vojaški spopad, umazani brexit,…), a bistveni je očem težje viden. V starih časih so ga opazovali s tehtanjem zlatnikov, ki so s časom postajali vse lažji (v notranjosti so namreč zlato nadomeščale druge kovine). A dokler je imel vladar absolutno moč, je bil zlatnik pač ovrednoten kot zlatnik.
V času prehoda iz papirnega denarja v digitalni pa je ta moč zgoščena v kredibilnosti centralnih bank. Te so v času kriz najbolj pod pritiskom. Pod to predpostavko je smiselno veliko energije porabiti za spremljanje omenjenega. Najhujše je namreč obdobje, ko tudi deček opazi, da je cesar nag. Takrat je verjetno čas, da se odločimo za ponovni štart, z novo, »povnovredno« valuto.
A četudi damo črn scenarij na stran, saj mu kratkoročno ne pripisujem velike verjetnosti, bi me skrbelo, če bi imel svoje prihranke zgoščene v denarju, saj mu je po novem napovedana podvojitev izgube realne kupne moči v prihodnjem desetletju. In se še sprašujemo, zakaj nimamo svojega premoženja v naložbah s pozitivnim denarnim tokom, kot so delnice in obveznice.
