Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge in aktualne nasvete za vlagatelje.
Pregled dogajanja:
2021 se je začelo z veliko dogajanja. Politika, ZDA in koronavirus so bile glavne teme prvega delovnega tedna v novem letu. Biden je bil dokončno potrjen za novega predsednika ZDA, a z obilico ovir in zamud. Trumpovi podporniki so vdrli v kongres in zamaknili glasovanje, a končni rezultat je bil po pričakovanjih brez sprememb. Bidnova administracija naj bi tako prisegla 20. januarja, ko bo morala pošteno zavihati rokave. Koronakriza se krepi tudi v ZDA, zato so klici po večjem stimulusu, novih 2.000 dolarjih za ameriško gospodinjstvo, vse močnejši. To bo sedaj, po pridobljenih dveh senatorjih na volitvah v Georgiji lažje, saj se je razmerje moči v senatu izenačilo. V tem primeru ima odločujoč glas podpredsednica ZDA, a so nekateri demokratski senatorji nakazali, da niso pretirano naklonjeni dodatnemu tiskanju denarja. A trgi so se vseeno pozitivno odzvali in vsaj na začetku nadaljevali z rastjo. Pandemija se še krepi in približujemo se neslavni številki en milijon novih okuženih dnevno, čeprav se tudi cepljenje krepi, a zaostaja za plani. Evropa se je tu odrezala slabše in ukrepi se zaostrujejo še naprej tudi v največjih evropskih gospodarstvih, kot je Nemčija. Brexit po dogovoru konec leta zaenkrat prinaša umiritev razmer in trenutno ni opaziti kakšnih motenj v gospodarstvu ali poslovanju podjetij. Se pa zadnje dni slabša situacija v Aziji, saj se pandemija krepi tudi tu. To verjetno prinaša nekatere motnje na trge, saj smo lahko brali, da je npr. začelo primanjkovati polprevodnikov za izdelavo električnih avtomobilov. Države proizvajalke nafte so uspele doseči dogovor o dodatnem zmanjšanju črpanja nafte, kar je nafto popeljalo na najvišje nivoje od začetka pandemije. Polarni mraz, ki je zajel dele Severne Amerike in Evrope pa podpira cene plina in elektrike. Pričakovana dodatna likvidnost v obliki stimulusa in tiskanja denarja je sprožila manijo v kripto valutah, kjer se balon napihuje še naprej, pok pa bo pustil veliko špekulantov z dolgimi nosovi. V tem tednu pričakujemo, da bodo trge krojile predvsem novice s političnega parketa v ZDA, kjer Trumpova administracija sprejema še zadnje omejitve za Kitajsko (odstranitev kotacij iz ameriških borz) in Evropo (dodatne carine na nekatere izdelke), medtem ko Kitajska in Evropa potrpežljivo čakata 20. januar in novo administracijo. Da le ne bo razočaranje preveliko.
Trgi so zadnje dni spet postali zelo volatilni. Množica dejavnikov, predvsem pa politika in denarna politika (oz. ugibanja okoli njih) so gnali trge v zelo različne smeri. Prejšnji teden so večinoma rastli, predvsem zaradi pričakovanj o večjem stimulusu, ki ga pripravlja nova Bidnova administracija. Prednjačile so delnice cikličnih panog, industrije, bank, zelene energije. II je nekoliko zaostal, zaostanek pa se je še povečal po tem, ko so Twitter, Google, Amazon in Apple začeli ukinjati in brisati račune Trumpa, njegovih podpornikov pa tudi ostalih (preveč) desno usmerjenih uporabnikov. Razlogi so sicer privlačni za uho, a kar moti je cenzuriranje socialnih platform, ki jih izvajajo tehnološki monopolisti, in ne državni organi na podlagi sodnih odločitev. Oglasila se je tako tudi nemška vlada, ki se ne strinja z načinom, kako veliki monopolisti krojijo javno mnenje. To bo verjetno okrepilo pritisk na regulatorje, da vendarle začno urejati in regulirati tehnološke monopole. Vlagatelji so se na vse to odzvali s strahom in v ponedeljek smo videli precejšnje pocenitve omenjenih delnic. Na drugi strani pa druge, bolj industrijsko usmerjene tehnološke delnice, ko so npr. proizvajalci polprevodnikov nadaljujejo z rastjo. Najdonosnejša panoga letošnjega sicer kratkega leta, so poleg zelene energije še finance, predvsem banke. Vlagatelji stavijo zlasti na reflacijo, se pravi rast inflacije zaradi stimulusov in tiskanja denarja. Inflacija pomeni višje bančne marže. V preteklosti je ta logika že nekajkrat zgrešila, a nekoč bo to upanje le obrodilo sadove. Letos gre odlično tudi delnicam podjetij s področja energije, predvsem naftnim podjetjem ter panogi materialov. Tudi ti panogi rasteta zaradi pričakovanj višje inflacije. Dobro gre tudi farmaciji, saj je Pfizer napovedal podvojitev proizvodnje cepiva za Covid-19, obenem pa tudi nekatera druga podjetja objavljajo dobre podatke za nova zdravila in terapije za nekatere druge bolezni. Najslabše gre zaenkrat panogi osnovne potrošnje, kjer je krepitev pandemije nekoliko omajala zaupanje v nekatera največja svetovna podjetja kot so Coca Cola in Pepsi, ki so močneje izpostavljena Aziji in kjer krepitev ukrepov zmanjšuje pričakovane poslovne rezultate. Na obvezniških trgih smo videli predvsem rast donosnosti ameriških obveznic, ponovno zaradi pričakovanj višje inflacije, a so vseeno premiki v daljšem časovnem obdobju še zmeraj relativno majhni. Dolar je potem, ko je dosegel vrednost 1,23 dolarja za evro močno začel pridobivati in se vrnil nazaj na nivoje okoli 1,21 dolarja za evro, čeprav se zaradi tega premika pričakovanja za letošnje leto ne spreminjajo bistveno. Še vedno se pričakuje da bo dolar izgubljal proti evru.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Razvoj pandemije in likvidnost centralnih bank še naprej krojijo borzne trge, čeprav politika občasno prevzame glavno vlogo. Dolgoročno tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a ob visokih vrednotenjih ter zgodbah, kot se dogaja zadnje dni okoli tehnoloških monopolistov, socialnih omrežij in Alibabe, kjer se Jack Ma še vedno ni pojavil, vlagatelji postajajo bolj zadržani. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe, vidimo pa tudi rast, ki meji na manijo vse bolj špekulativnih naložb. Ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje. Priložnosti izven tehnološkega sektorja so privlačne, še posebej v segmentih trga, ki pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva politik. Eden takih segmentov je vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja, kjer pa je zadnje tedne po močni rasti potrebna previdnost. Močan odboj je ponekod mogoče začel prehitevati realnost v poslovanje teh podjetij, a v poplavi likvidnosti to vlagateljev zaenkrat ne skrbi. Če bo cepivo učinkovito, potem se bo dinamika v najbolj prizadetih sektorjih temeljito spremenila in rotacija med panogami še okrepila. Trend rasti trgov se zaradi stimulusa, ki je bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in do okolja prijaznejše življenje lahko nadaljuje, a v 2021 lahko pričakujemo nekoliko drugačno strukturo rasti. Zgodovina uči, da se glavni nosilci rasti trgov skozi obdobja močno spremenijo. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi. Podjetja in panoge, ki se temu težko prilagajajo bodo med vlagatelji vse manj priljubljena. Čeprav so lahko nihaji v eno ali drugo smer močni, nas le-ti ne smejo zavesti pri razmišljanju, kako strukturirati in sestaviti portfelj za dolgo obdobje varčevanja.
