Kitajska po Trumpu

Odnosi med ZDA in Kitajsko še nikoli niso bili tako slabi kot pod predsedovanjem Donalda Trumpa.

 

Najprej grožnje in nato še uvedba uvoznih dajatev s strani ZDA na določene kitajske izdelke ter posledično odgovor Kitajske, ki je podobne (povračilne) ukrepe uvedla proti ameriškim podjetjem, je rezultiralo v trgovinski vojni, z negativnimi implikacijami na svetovne ekonomijo. Bitka pa ni potekala zgolj na ekonomskem področju, saj se je komunikacija med obema akterkama močno zaostrovala tudi na geopolitičnem področju, še posebej pa so bile vroče teme HongKong, Tajvan in Južnokitajsko morje. Z zamenjavo oblasti v ZDA marsikdo meni, da bosta sprti strani lahko našli skupni dialog in zakopali bojno sekiro.

Zagotovo tovrstno mnenje prevladuje na kapitalskih trgih, kjer smo kljub neljubim dogodkom (tako doma kot tudi v tujini), o katerih bom nekoliko več spregovoril v nadaljevanju, bili priča izjemno “lepi” rasti kitajskega delniškega trga. Ta je v prvih treh tednih letošnjega leta v evrih zrasel za dobrih 13 odstotkov, v zadnjih 12 mesecih pa je indeks MSCI Kitajka pridobil nekaj manj kot 30 odstotkov. Tako kot v ZDA so tudi na Kitajskem po donosnosti prednjačile delnice visokotehnoloških podjetij. Da pa rast ni bila še višja, se moramo “zahvaliti” političnim veljakom, tako na Kitajskem kot v ZDA. Pa začnimo na Kitajskem. Komunistična partija je lani tik pred zdajci ustavila prvo izdajo finančnega dela kitajskega velikana Alibaba, ANT, ki bi v primeru uspešnega lansiranja v svetovnem merilu predstavljal največjo prvo izdajo delnic. Po nekaterih ocenah naj bi vlagatelji samo na Kitajskem za investicije v to delnico pripravili tri tisoč milijard ameriških dolarjev, sama velikost izdaje pa je bila ocenjena na 34 milijard dolarjev. Lahko si predstavljamo razočaranje med vlagatelji takoj po objavi te negativne novice. Drugi val neljubih dogodkov pa se je nepresenetljivo odvijal na ameriški borzi, kjer je ameriška administracija prepovedala trgovanje z delnicami določenih kitajskih podjetij, s katerimi se trguje na ameriških borzah. Ker naj bi se ta podjetja ukvarjala z “vohunjenjem” in tako ogrožala nacionalno varnost, je Trumpova administracija med drugimi prepovedala trgovanje s takimi podjetji, kot so China Mobile, Huawei in China Telecommunications Comp. Kljub temu kitajski delniški indeks še naprej raste, kar nam govori, da globalna investicijska skupnost ocenjuje, da bo z zamenjavo oblasti v Beli hiši kmalu zapihal nov veter.