Aktualno
Kaj bomo pa počeli pojutrišnjem?
|Če smo se še pred približno mesecem dni pritoževali nad zelo hladno in deževno pomladjo, smo zdaj skozi velika vrata vstopili v vroče poletje. Še dobro, da se je šolsko leto zaključilo. Država pa je napovedala nove turistične bone, da si skoraj vsa slovenska populacija lahko privošči poletni oddih.
V uvodni misli pa se skriva nekaj odličnih iztočnic za ekonomsko in finančno razmišljanje. Začel bi z inflacijo, ob kateri marsikdo pomisli na dogodke izpred 30 let. V času, ko praznujemo 30 let suverene in neodvisne države Slovenije, je verjetno obujanje starih spominov povsem utemeljeno. Še posebno če je nekaj zvite vrvi na tleh podobne tisti kači s konca 80.let prejšnjega stoletja. Vsak dobri gospodar se zaveda, da je zapitek enkrat treba plačati. Kriza zaradi koronavirusa je prinesla velik odziv centralnih bank ter držav, saj so želeli preprečiti nepotrebno sesutje finančnega in bančnega sistema (ta bi družbene stroške zdravstvene krize dvignil v stratosfero, ekonomski standard ljudi pa bi se zelo znižal).
A vseeno marsikomu ni prijetno slišati o 1850 milijardah evrov svežih odkupov obveznic Evropske centralne banke in dodatne 750-milijardne finančne stimulacije EU v prihodnjih sedmih letih, na 1070 milijard evrov podlage. Sprašujemo pa se, od kod bo prišel denar in kam bo šel. Še več, koliko novih dobrin bo ustvarjenih, koliko se bodo podražile sedanje ter kaj se bo dogajalo s kratkoročnim in dolgoročnim povpraševanjem.
Najlažje je dobiti kratkoročni odgovor. Pričakovati je namreč inflacijski šok, saj smo Evropejci v zadnjem letu privarčevali okoli tisoč milijard evrov, ponudniki dobrin in storitev imajo zaradi zaprtja ekonomije kar nekaj težav in jih v kratkem času niso sposobni rešiti (naj gre za restavracije ali železarne). Vse vodi v »začasno« zvišanje cen.
Vprašanje pa je, ali se lahko zgodi, da bi ta »začasni dvig« postal trajen? Na tem mestu bi morale vse institucije vgraditi svoje začasne ukrepe v trajne in plače bi morale slediti (prehitevati) trendu zvišanja cen. Menim pa, da je ob staranju prebivalstva v Evropi in digitalizaciji ter robotizaciji, to zelo težko.
Zdi pa se, da se na tem terenu odpira kar nekaj front (recimo odprava dodatka v zdravstvu) med državami oziroma podjetji, ki si želi konkurenčno ekonomijo, podjetja in zaposlene. Zdi se celo, da bi po vroči zabavi in ob celovitem odpiranju ekonomije lahko doživeli tudi hladno zimo, ko bo prihrankov iz časa covid-19 zmanjkalo in bo potrebna prilagoditev cen navzdol.
Še težje pa je odgovorit smotrnosti porabe države. Jasno je, da je izposojanje denarja časovna arbitraža gospodarske rasti iz prihodnosti. V tem duhu bi si želeli, da bi bili evri porabljeni tako, da bomo v prihodnosti lahko ustvarili več in ne samo kupovali socialni mir. Ko gre za EU, bi na podlagi doseženega zelenega dogovora ugotovili, da bodo sredstva porabljena za doseganje ciljev trajnostnega razvoja EU v upanju, da bodo obudila krhko gospodarsko rast v Evropi in ji dala zeleno podobo.
In kako je v Sloveniji? Evropska centralna banka še naprej denarno spodbuja ekonomijo in kljub zvišanju inflacije ohranja nizke stroške državnega zadolževanja. Kljub nekoliko zmedeni izjavi ameriške centralne banka Fed je pričakovati, da se obrestne mere ne bodo spremenile še kar nekaj časa. Po drugi strani pa je slovenska državna zakladnica napovedala izdajo serije obveznic, ki je povezana s trajnostnim gospodarjenjem. Tako imenovana Zelena obveznica je pritegnila velik interes vlagateljev, kar bo državi omogočilo prodati 10-letno obveznico po povsem tržnih pogojih.
Če nam ne bo nova različica virusa povzročala preveč težav, je v drugem delu leta mogoče pričakovati začetek normalizacije in s tem delovanje več tržnih sil. Tako bomo imeli spet priložnost aktivneje uravnavati svoj portfelj. Do takrat pa je najbolje svoje premoženje razpršiti v različne naložbene razrede in tičati samo v depozitih.
