Aktualno
Nove razmere na borznem trgu
|Leto s skoraj 40-odstotnim donosom bodo delnice na ljubljanskem trgu težko ponovile.
Leto 2021 se je na Ljubljanski borzi končalo več kot uspešno in tako leto bo po donosu praktično nemogoče ponoviti. Večjo rast je indeks SBITOP v zgodovini beležil le v letih pred finančno krizo (2006. in 2007.), nato pa so bile donosnosti indeksa bolj kot ne mizerne. Lanska se je tako ustavila malenkost pod 40 odstotki, posamezne delnice pa so se podražile še nekaj več. O razlogih za to smo na tem mestu pisali že večkrat, naj ponovimo le najpomembnejše. Nizke obrestne mere za depozite, za tiste nad 100.000 evri celo negativne, visoka gospodarska rast po brutalnem padcu BDP leta 2020 in posledično odlični rezultati družb tako v minulem letu kot tudi pričakovanja za letos. Ker so se domača podjetja v zadnjih 10 letih po finančni krizi močno razdolžila, so visoke tudi dividende, in tako je prvič po res dolgem času zaželeno biti delničar slovenskih družb. To vedo tudi hrvaški pokojninski in vzajemni skladi, prek nakupov ETF-sklada na domači borzni indeks pa to čedalje bolj spoznavajo tudi hrvaški mali vlagatelji.
Privlačne banke in zavarovalnice
Božični nakupi večjih paketov delnic Petrola hrvaških pokojninskih skladov so sprožili dodatne nakupe domačih in hrvaških vlagateljev, ceno delnice pa so v pičlih 14 dneh pognali s 470 eur na 530 eur. Podobno oziroma nekaj manj je zrasla cena delnice NLB, ki je malo pred božičem izplačala zadnji (večji) del dividende za leto 2019.
Evropska centralna banka v letu 2020 zaradi izbruha pandemije ni dovolila izplačil kapitala bančnemu sektorju, te zadržke pa je nato sprostila minulo jesen. Podobno se je zgodilo tudi v zavarovalniškem sektorju, saj sta Zavarovalnica Triglav in Pozavarovalnica Sava v letu 2020 morali zadržati izplačilo dividend. Vse to se seveda zdaj močno pozna pri trgovanju z omenjenimi delnicami, saj so med vlagatelji zrasla pričakovanja o debelih dividendah v prihodnjih letih. Seveda pod pogojem, da se bo gospodarska rast obdržala, s tem pa bodo rastli dobički družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi.
Z inflacijo do višjih obrestnih mer
Kljub temu pa je treba biti previden, saj močna gospodarska rast, predvsem pa zdesetkana proizvodnja v pandemiji, zaradi navala povpraševanja prinaša inflacijske pritiske. V zadnjih mesecih je inflacija že močno poskočila. Cene surovin in energentov so šle v nebo, najbolj na severni polobli, kjer je zima in nizke temperature. Kombinacija vseh dejavnikov ustvarja razmere za popolno nevihto, perfect storm, kot radi rečejo Američani, in zato se je bojazen po dolgoročnejši inflaciji močno zalezla pod kožo centralnim bančnikom po vsem svetu. Pričakovati ni samo predčasnega konca monetarnih spodbud gospodarstvu, ki so v večji ali manjši meri veljale v zadnjem desetletju ali več, temveč tudi predčasni začetek dviga obrestnih mer.
Tu seveda kot vedno eno od glavnih vlog igra Fed, od katere mnogi pričakujejo kar štiri dvige v letošnjem letu. Prvi naj bi bil že marca. Kako se bo na omenjene razmere odzvala evropska ECB, pa bodo sporočili v začetku februarja. Obrestne mere naj sicer še ne bi dvignili, bodo pa verjetno pokazali načrt konca odkupovanja obveznic, iz katerega bo lahko razvidna časovna komponenta prvega dviga ključne obrestne mere.
