Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.

 

 

Pregled dogajanja:

Podatki o inflaciji in odzivi ameriške centralne banke Fed so bili v preteklem tednu v središču pozornosti vlagateljev na globalnih trgih. Dvig cene košarice dobrin na letni ravni je decembra znašal sedem odstotkov. Tako visoke inflacije v ZDA niso zabeležili že slabih štirideset let. Turbulentno so se na gibanje obrestnih mer odzvale najbolj občutljive delnice IT sektorja. Indeks največjih tehnoloških podjetij Nasdaq je za kratek čas celo vstopil v območje tehnične korekcije (10-odstotni padec od lokalnega vrha). Zahtevana donosnost ameriških 10-letnih državnih obveznic je ostala pri slabih 1,8 odstotkih, kar kaže na to, da so podatki o inflaciji ter zaslišanje guvernerja Fed, Jerome Powell, v senatu minili bolj ali manj v skladu s pričakovanji trga. V minulih dneh se je začela sezona objav četrtletnih rezultatov, kot prve izmed pomembnih igralcev v ZDA so poslovanje v zadnjem trimesečju lanskega leta predstavile nekatere banke. Kljub številkam nad ocenami analitikov, so cene delnic finančnega sektorja na objave reagirale negativno, zlasti to velja za vodilnega v industriji JPMorgan Chase. Vlagatelje skrbijo vse višji stroški dela in padec čistega dobička glede na predhodna četrtletja. V naslednjih dneh bo sezona objav rezultatov dobila pospešek, kar bo začrtalo smer gibanja trgov v bližnji prihodnosti. Tokrat bo ob ostalih ključnih postavkah posebej pod drobnogledom uspešnost podjetij pri soočanju z inflacijskimi pritiski.

Evropski delniški trg je bil v preteklem tednu močno pod vplivom dogajanja na drugi strani Atlantika. Večina glavnih indeksov je ob napovedi ostrejše denarne politike v ZDA izgubljala. Sveži podatki iz Nemčije kažejo na 2,7 odstotno rast BDP v 2021. Za razliko od večine ostalih pomembnih gospodarstev tako največja evropska ekonomija zaenkrat ostaja pod nivojem pred epidemijo. Okrevanje zavira predvsem pomanjkanje polprevodnikov v avtomobilski industriji ter vztrajanje pri precej strogih omejitvenih ukrepih. Rast bi bila še nekoliko nižja brez proizvajalca cepiv BioNTech, ki je prispeval kar 0,5 odstotka k letni rasti bruto domačega proizvoda v državi. Gospodarsko rast na stari celini še naprej upočasnjujejo tudi cene energentov, ki ostajajo zelo visoke. Analitiki ocenjujejo, da bi lahko energetska kriza na območju EU poskrbela za do en odstotni padec BDP. Vpliv bo zlasti močan v manj razvitih državah članicah, kjer gospodinjstva za energijo porabijo relativno večji del svojega razpoložljivega dohodka. Nevšečnosti zaenkrat še povzroča covid-19. Zaradi velikega števila ljudi v karanteni in izolaciji, kadra primanjkuje v zdravstvu in šolstvu, letalske družbe odpovedujejo lete, moten je javni promet, ponekod se praznijo police živilskih trgovin. Število dnevno potrjenih primerov okuženih marsikje po svetu dosega rekordne številke, vendar delež pozitivnih, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje ostaja precej nižji, kot v predhodnih valih. Epidemija se po mnenju strokovnjakov s trenutnim valom počasi bliža koncu, a še prej gospodarstvo in družbo čaka nekaj napornih tednov spopadanja s pomanjkanjem kadra na pomembnih področjih za nemoteno delovanje družbe.

Na kitajskem delniškem trgu je tudi v minulih dneh prevladovala rdeča barva. Za razliko od Zahoda se tam bolj, kot s povišano inflacijo, soočajo z upočasnjevanjem gospodarske rasti. Ničelna covid-19 politika in naraščajoča gospodarska negotovost ob krizi v nepremičninskem sektorju, slabijo potrošniško porabo. Kitajska centralna banka je že reagirala z znižanjem ključne obrestne mere. Na relaciji med Rusijo in Zahodom, kljub seriji srečanj visokih predstavnikov iz obeh strani, ni prišlo do napredka v odnosih. Rusija ostaja neomajna predvsem pri zahtevah po zaustavitvi širjenja zveze NATO na države bivše Sovjetske zveze. Konec tedna so se napetosti dodatno stopnjevale s kibernetskim napadom na spletne strani ukrajinske vlade. Odliv tujega kapitala iz obeh dotičnih trgov se je stopnjeval.

Svetla točka preteklega tedna je domači trg. Indeks SBITOP nadaljuje z bikovskim trendom. Rast so vodile delnice Telekoma in Luke Koper, obeti za Ljubljansko borzo v letu 2022 ostajajo optimistični.

Na surovinskem trgu se je ob padcu vrednosti ameriškega dolarja nadaljevala rast cene nafte. Za 159-litrski sodček je potrebno odšteti že okrog 85 dolarjev. Zaostreni odnosi med Rusijo in Ukrajino še naprej držijo visoko ceno zemeljskega plina. Obe državi sta tudi pomembni izvoznici žit, morebitno stopnjevanje v oborožen konflikt med državama, bi zato bržkone dodatno dvignil cene kmetijskih surovin.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Leto 2022 ostaja nepredvidljivo in strategijo bo potrebno večkrat prilagoditi spremenjenim razmeram. Pandemija še naprej močno vpliva na trge in vse bolj očitno postaja, da ostaja z nami. Glavna pozornost je usmerjena v politiko centralnih bank in njihove posege na denarni trg. Rast obresti v ZDA se zdi neizogibna, pravzaprav so v tečaje vključeni že štirje 0,25 % dvigi obrestnih mer, predvsem zaradi močno povišane inflacije. ECB zaenkrat ne načrtuje likvidnostnega zaviranja, a obenem predvsem cene energentov divjajo v nebo. Zato ostajajo donosi na bankah negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa. Zato ostajajo globalno razpršene delniške naložbe še naprej najbolj privlačna izbira. Poudarek znotraj tega je na razvitih trgih, kjer v zadnjih dneh vstopajo v ospredje evropske delnice, saj so ameriške zaradi korekcije v IT sektorju pod pritiskom. Vseeno za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo preferenčna izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje novih trendov. Tudi industrija ostaja privlačna izbira. Vse zelene in trajnostne politike se začnejo in končajo pri industriji. Potrošnik bo sledil, če bo industrija vodila. Zato analitiki segmente industrijske panoge vidijo kot zelo privlačne. Zadnje dni so v ospredju predvsem delnice finančnih družb, predvsem bank pa tudi zavarovalnic. Napovedani dvigi obrestnih mer so tisti mejnik, ki lahko panogo financ po 10 letih neprestanega zaostajanja za ostalimi panogami vrne nazaj na zemljevid. Podobno je z energijo, kjer poteka velika transformacija v smeri zelenega, obenem pa tako kot finance ponujajo visoke dividende ter krepitev odkupov lastnih delnic. Zanimivo ostaja tudi zdravstvo, saj pandemija in benigna ameriška zdravstvena reforma ne ogrožata marž na eni strani, na drugi strani pa so pri večini velikih podjetij vrednotenja ugodna. Panoga oskrbe predstavlja vstopnico na trg rasti cen elektrike in plina, a države so vse bolj odločene s svojimi posegi omiliti položaj potrošnikov, zato ta negotovost odganja vlagatelje in ustvarja špekulativne priložnosti v panogi. Osnovne potrošne dobrine so zaradi naraščajoče inflacije začasno v težavah, saj marže upadajo, a vlagatelji že dolgo časa panogo zapostavljajo, tako da je tu morda priložnost za zaslužek, a predvsem v drugi polovici leta. Kitajske delnice in s tem delnice trgov v razvoju ostajajo za pogumnejše, vrednotenja so privlačna, a konca regulatornega preoblikovanja kitajskega gospodarstva ni na vidiku. Prav tako skrbi nadaljevanje ničelne covid politike, ki ima močan negativen vpliv na gospodarsko rast, ki jo država skuša poživiti z znižanji obrestnih mer. Zanimiv ostaja tudi naš lokalni trg Jugovzhodne Evrope, kjer so vrednotenja ugodna in dividende zelo mamljive. Na koncu ne pozabimo. Razpršitev je mati modrosti. Glavni del portfelja naj bo globalno razpršen, potem pa v zgodbo dodajamo posamezne sklade, kjer vidimo priložnost. In predvsem vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči, da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov.