Konec nekega obdobja

Januar na kapitalski trgih ne bo zapisan z zlatimi črkami. Korekcija je prinesla streznitev po evforičnem koncu leta. Spreminja se dinamika v ekonomiji in politiki centralnih bank, kar prinaša drugačen pogled tudi na kapitalske trge.

 

Po močni rasti, še posebej v koronskem odboju od marca 2020, so tečaji nekaterih delnic, še posebej tako imenovanih koronskih zmagovalcev iz tehnološke panoge, močno zrasli in vrednotenja so postala pretirana. Visoki dobički in že omenjena sprememba dinamike centralnih bank so vlagatelje prepričali, da se splača del dobičkov pobrati iz mize in poiskati priložnosti za dobiček drugje.

Popravek pri tehnoloških delnicah je bil največji, a še zmeraj razmeroma zmeren; do ravni tako imenovanega medvedjega trga ni prišel. To so preprečili tehnološki velikani, kot so Apple, Google in Microsoft, ki so zdržali prodajni pritisk in kjer je bil popravek minimalen, ponekod precej manjši od 10 odstotkov. Slabše so jo odnesla hitrorastoča podjetja, ki naj bi dobičke začela ustvarjati nekoč v prihodnosti. Tam so bili padci tudi 50-odstotni. Prej omenjeni tehnološki velikani zamegljujejo realno sliko in globino popravka; brez njih so tehnološke delnice kljub odboju v zadnjih dneh še vedno globoko v medvedjem trendu. Vprašanje ostaja, kaj in kako od tu dalje. Zdi se, da se obdobje poceni denarja končuje. Vsaj v ZDA. Dvig obrestnih mer marca ni več vprašanje; vse več analitikov se nagiba k mnenju, da se bodo dvignile za pol odstotne točke. To je sicer odvisno od inflacijskih podatkov v februarju in drugih ekonomskih kazalcev, a Fed se zdi osredotočen predvsem na inflacijo.

Upočasnjevanje ekonomije v tem trenutku ni glavna skrb, čeprav nekatere države, predvsem v Evropi, že drsijo proti recesiji. K oživitvi ekonomije bi lahko prispevalo ponovno odprtje po petem valu novega koronavirusa; to bi poživilo predvsem storitve in nekoliko sprostilo napete logistične verige. To zadnje, skupaj z umikov koronskih dodatkov in bombončkov, naj bi znižalo inflacijske pritiske. Po drugi strani pa rasti cen v storitvenem sektorju še nismo videli (tudi zaradi koronskih omejitev). Pomembno vprašanje je tudi, kako bo trg dela prenesel dodatno povpraševanje po delovni sili še v storitvenem sektorju. Zato lahko pričakujemo, da bo inflacija ostala povišana vse leto, z možnostjo presenečenja navzgor. V to smer razmišlja vse več igralcev na kapitalskih trgih, zato je pred kratkim nemška 10-letna državna obveznica prebila mejo pri ničli in stopila v pozitivno območje. Krepijo se ugibanja, ali bo tudi ECB prisiljena ukrepati prej, kot so napovedovali še konec jeseni. Zdi se, da glavno gonilo politike centralnih bank postaja inflacija. V tem primeru lahko gospodarska rast postane kolateralna žrtev.

Zaradi vsega povedanega je razumljivo, da so med najbolj privlačnimi panogami letos finance, energija, industrija in materiali. Vse, kar naj bi skozi oči vlagateljev prineslo vsaj določeno mero zaščite pred inflacijo, na drugi strani pa tudi ni pretirano vrednoteno. Pri tem pozornost ni odveč, saj se razmere hitro spreminjajo, v igro pa se aktivno vmešavajo tudi države, ki v nekaterih panogah stalno spreminjajo pravila igre (na primer glede oskrbe in zamrznitev cen energentov). Geopolitične napetosti so le češnja na torti letošnjim izzivov. Rusko-ukrajinski spor, ki se lahko razplamti v pravo vojno, lahko povzroči motnje v dobavi energije v Evropi in prekinitev določenih plačilnih tokov. V trgovino z Rusijo je močno vpeto tudi naše gospodarstvo, tako da morebiten spopad ne bo ostal nekje tam daleč, ampak se bo poznal tudi v naših prihodkih. A čeprav je izzivom mnogo, ostaja strategija investiranja nespremenjena. Razpršitev je mati modrosti. Slovenski varčevalci sicer svoja sredstva še naprej kopičijo v bankah, kjer zaradi inflacije izgubijo že 5 odstotkov prihrankov na leto. Obvezniške in delniške naložbe, ki so v zadnjih letih prinesle bistveno več kot denar na banki, pa ostajajo zapostavljene. Žal ponavljamo napake varčevalcev iz 80. let, ko je podivjana jugoslovanska inflacija v nekaj letih pojedla skoraj vso akumulacijo. A takrat smo imeli vsaj marke. Tokrat »marke« izgubljajo« omenjenih pet odstotkov. Odločitev, na kakšen način zaščititi prihranke, je zato še težja.