Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Pregled dogajanja:
Za nami je drugi teden vojne v Ukrajini. Nadaljevali so se padci delniških indeksov, ki so bili veliko bolj izraziti v Evropi in na rastočih trgih, kot v ZDA, na drugi strani pa gredo cene energentov in ostalih surovin strmo navzgor. Trgi ostajajo izrazito nihajni in nepredvidljivi, s trendom obrnjenim navzdol, saj visoke cene surovin s seboj prinašajo vse več vprašanj, kako bodo podjetja poslovala v prihajajočih mesecih in četrtletjih.
Novice iz ZDA bi bile, če »pozabimo« na vojno, za delniške trge bržčas bikovske. Guverner ameriške centralne banke Powell je med rednim pričanjem v kongresu jasno nakazal, da bo Fed v marcu ključno obrestno mero dvignil zgolj za 0,25 odstotka in s tem omilil strah pred bolj agresivnim zaostrovanjem denarne politike že ta mesec. Prav tako so bili optimistični sveži podatki o novo ustvarjenih delovnih mestih v februarju, kar kaže na to, da ameriški trg dela ostaja močan, brezposelnost v ZDA je pri 3,8 odstotkih najnižja po začetku epidemije. A strah pod vplivom stopnjevanja spopadov v Ukrajini, zaostrovanje odnosov med Rusijo in zahodom na vojaškem in gospodarskem nivoju ter rast cen surovin in energentov, je prevladal tudi na manj direktno vpletenem ameriškem delniškem trgu, saj so na tedenski ravni glavni borzni indeksi nekoliko padli.
Veliko globje so v zadnjem obdobju zdrsnile delnice evropskih podjetij. Samo v minulem tednu je indeks evropskih podjetij STOXX600 izgubil okrog 7 odstotkov, glavni indeksi nemške, italijanske in francoske borze so na tedenski ravni izgubili več kot 10 odstotkov. Rdeča barva na evropskih borzah prevladuje tudi v začetku tega tedna. Vse več podjetij iz različnih panog prekinja vsakršne odnose z Rusijo, na londonski borzi je bilo vsaj začasno ustavljeno trgovanje z 28 ruskimi delnicami, vsa ruska podjetja pa so bila izključena iz lokalnih in globalnih borznih indeksov. V minulem tednu so bili objavljeni tudi sveži podatki za inflacijo, ki je bila v evro območju februarja s 5,8 odstotka spet rekordna, a vpliv rekordnih cen energije in nekaterih surovin se bo odražal šele v prihodnjih merjenjih. Odločevalci v Evropski centralni banki so pred prihajajočim zasedanjem v kočljivem položaju, kajti učinek vojne na evropsko gospodarstvo v bližnji prihodnosti je težko napovedati. Po vsej verjetnosti bo ECB ubrala previdnejši pristop k zaostrovanju denarne politike od predhodnih napovedi, saj bo ponudbeni šok zaradi vojne vplival na kupno moč. Prehitro umikanje likvidnosti in dvig obrestnih mer pa bi pri tem zgolj še povečala možnosti za stagflacijo oziroma obdobje stagnacije gospodarske rasti ob istočasno povišani inflaciji.
Na trgih v razvoju ostaja v središču pozornosti stanje ruskega gospodarstva in finančnih trgov po zgodovinskih sankcijah zahoda. Po napovedih ameriške investicijske banke JPMorgan, naj bi se ruski BDP v drugem četrtletju skrčil kar za 35 odstotkov na letnem nivoju. Moskovska borza ostaja zaprta že več kot en teden in vprašanje ostaja, kdaj se bo ponovno odprla. Vrednost ruskega rublja pa je ob prvih odkritih grožnjah zahoda o prepovedi uvoza ruske nafte dodatno padla, od začetka letošnjega leta je rubelj v primerjavi z dolarjem izgubil že 40 odstotkov vrednosti.
Medtem ko delniški trgi zaradi vojne vihre v Ukrajini izgubljajo, cene surovin ena za drugo rušijo rekordne vrednosti. Indeks S&P GSCI, ki spremlja gibanje cen 24 različnih surovin na globalnih trgih, je minuli teden z 20-odstotno rastjo zabeležil največji skok v zadnjih 50 letih, po naftnih šokih v 70ih letih. Cene nafte so v začetku tega tedna presegle 120 dolarjev za sodček. Če ZDA, Evropa in zaveznice dejansko prekinejo uvoz ruske nafte, bi se po nekaterih ocenah cene lahko dvignile vse do 200 dolarjev na sodček. Megavatna ura evropskega zemeljskega plina je v ponedeljek začasno presegla mejo 300 dolarjev, še v začetku lanskega leta je bila cena pri 15 dolarjih. Nemčija bo problematiko odvisnosti od ruskega plina reševala z gradnjo terminalov za utekočinjeni naftni plin, kar bo omogočilo povečanje uvoza iz držav proizvajalk, s katerimi ni mogoče graditi plinovodov – predvsem ZDA in Katar, a terminal tudi po optimističnih načrtih pred letom 2024 še ne bo operativen. Skrbijo tudi cene drugih surovin, katerih pomembni izvoznici sta Rusija in Ukrajina – cene premoga, pšenice, niklja, bakra, aluminija so na oziroma blizu rekordnih vrednosti. Danes že primanjkuje gnojil in pesticidov. Medtem ko se v žitnici Evrope približuje spomladansko setveno obdobje, se je veliko ukrajinskih kmetov podalo v vojno, kar postavlja letošnji pridelek pod vprašaj. Če se situacija v kratkem bistveno ne umiri (trenutno se žal zgodba odvija v nasprotno smer), se bo skokovita rast cen surovin in materialov vse bolj prelivala na cene končnih izdelkov ter tako močno podžigala že tako povišano inflacijo ter zmanjševala kupno moč. Vse to bo slej ko prej negativno vplivalo tudi na gospodarsko rast razvitih trgov.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Položaj se spreminja iz dneva v dan zato je investiranje v takem okolju na kratek rok lahko zelo negotovo. Rast obresti v ZDA je neizogibna, predvsem zaradi močno povišane inflacije, a Fed zadnje dni nakazuje da bo dvig počasnejši. Odprto vprašanje ostaja kaj bo storila ECB ob vse višji inflaciji. Vojna in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti. Cene energentov in surovin še naprej naraščajo. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa. Inflacija pa nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Defenziven pristop in razpršen portfelj sta ključ, kako prihranke zaščiti v tem okolju. Zato ostajajo globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo nekaj zaščite pred inflacijo, obvezniške naloge pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, kjer je korekcija v zadnjih tednih povečala privlačnost delnic, a trenutek za večje vložke na trg še ni primeren oziroma ga je potrebno razbiti in investicijo opraviti v več korakih. Kljub korekciji za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge le počasi sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva še precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije ter znižanih pričakovanj dvigov obrestnih mer postale neprivlačne, defenziven sklad kot je Generali Vitalnost pa v tem trenutku predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50 % v globalno razpršenih delnicah ter 50 % v obvezniških naložbah je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganja v portfeljih a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Predvsem pa vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.
