Aktualno
Napad Rusije je potopil Krko
|Zdi se, da so tuji vlagatelji odpisali vso prodajo, ki jo ima farmacevtska družba v Rusiji in Ukrajini.
Rusko priznanje neodvisnosti ukrajinskih separatističnih pokrajin je pred natanko tremi tedni zadalo prvi udarec globalnim kapitalskim trgom, dva dni pozneje pa smo doživeli pravi borzni pogrom. Indeks delnic SBITOP je nato v naslednjih 14 dneh do dneva žena upadel za 17 odstotkov, kar je drugi največji padec po finančni krizi leta 2008.
Močnejši zdrs je doživel le ob izbruhu pandemije covida-19 spomladi leta 2020. Takrat so centralne banke po svetu z močnimi stimulativnimi ukrepi denarne politike zaustavile padanje svetovnih borz in sledilo je močno okrevanje tečajev, vse do novih rekordov.
Različna položaja ZDA in EU
Tokrat pa so razmere močno drugačne, saj so centralne banke zaradi visoke inflacije, ki je bila v globalni ekonomiji prisotna že prej kot posledica borbe s pandemijo, ostale brez učinkovitega orožja, ki je delovalo v minulih letih.
Pogledi vlagateljev se tako zdaj v pričakovanju rešitve obračajo na izvršilno oblast oziroma konkretno na evropsko komisijo. Evropsko gospodarstvo je tisto, kjer bo kolateralna škoda vojne med Rusijo in Ukrajino največja. ZDA namreč z Rusijo tradicionalno nimajo tako močnih gospodarskih vezi kot države starega kontinenta, ki so poleg trgovine nanjo vezane predvsem kot največji odjemalec surovin in energije.
ZDA so se v minulih letih prelevile iz uvoznika v neto izvoznika energentov (predvsem nafte) in jim tako zaostrovanje oziroma prekinitev dobavnih poti z Rusijo gospodarsko ne škodi. To pa seveda pomeni, da ni posebne potrebe po korenitih spremembah denarne politike ameriške centralne banke, ki bo začela počasno dvigovanje obrestnih mer.
Žogica je tako na strani evropskih voditeljev, ki so minuli teden že začeli pripravljati obsežen sveženj pomoči. Govora je o bilijonih evrov svežega denarja, ki bi bil izdan v obliki obveznic Evropske unije in namenjen investicijam v energetske projekte. Cilj je seveda postati neodvisen od ruskih energentov, predvsem zemeljskega plina, katerega uvoz v nekaterih evropskih članicah dosega tudi 100-odstotni delež.
Izvozniki v Rusijo v težavah
Rusija ni zanemarljiv gospodarski partner Slovenije, predvsem je zelo velik kupec naših farmacevtskih izdelkov. Krka ima sicer v Rusiji lokalno tovarno in ima tako status domačega proizvajalca zdravil, vendar pa ne gre zanemariti ruskih protiukrepov do vseh držav, ki so se v okviru EU priključile sankcijam ali pa celo z materialom in orožjem podprle Ukrajino v vojni proti Rusiji.
Status ruske tovarne novomeške Krke tako ni nedotakljiv in predvsem tuji vlagatelji so v minulih dneh množično prodajali Krkine delnice. Njihov tečaj je od vrha konec januarja, ko je dosegel pri 120 evrov, upadel za 35 odstotkov, kar je približno toliko, kot znaša delež Rusije in Ukrajine v vseh prihodkih Skupine Krka.
Tuji vlagatelji tako očitno pričakujejo odpis Krkine prodaje v obeh državah. To je sicer verjetno preveč pesimističen scenarij, zato se zdi padec tečaja delnice v okolico 80 eur previsok, vsaj v tem trenutku.
