Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Pregled dogajanja:
Na svetovnih borzah smo bili minuli teden priča silovitemu odboju vrednosti najbolj spremljanih delniških indeksov, ki so zgolj v nekaj dneh nadoknadili zajeten del padcev letošnjega leta. Ameriški S&P 500 je od lokalnega dna, doseženega v torek, do konca tedna pridobil slabih 8 odstotkov ter tako zabeležil najbolj donosen teden po novembru 2020. Podobno so se obnašale evropske borze, še bolj divje pa je bilo na kitajskem delniškem trgu. Rast je temeljila na nekoliko večji možnosti za dosego dogovora med Rusijo in Ukrajino, izidu zasedanja ameriške centralne banke Fed ter dejstvu, da je Rusija uspela odplačati 117 milijonov dolarjev obresti na svoj dolg ter se tako zaenkrat izognila plačilni nesposobnosti oziroma bankrotu.
Minulo sredo je po dvodnevnem zasedanju guverner Fed, Jerome Powell, naznanil prvi dvig ključne obrestne mere v ZDA po letu 2018. Pri Fed so se pričakovano odločili za 0,25-odstotni dvig ter tako naredili prvi korak k normalizaciji monetarne politike. Uradniki ameriške centralne banke napovedujejo, da bo ključna obrestna mera na koncu cikla zaostrovanja v prihodnjem letu pri 2,80 %, kar bi po dolgem obdobju ničelnih obrestnih mer pomembno vplivalo tako na finančne trge kot na celotno gospodarstvo. Z dvigom obrestne mere centralne banke povišajo stroške zadolževanja in tako upočasnijo ekonomsko aktivnost, ko se gospodarstvo pregreje ter s tem blažijo inflacijske pritiske. Prav tako obrestne mere vplivajo na vrednotenje delnic, saj so osnova za določanje stopenj, po katerih se diskontira prihodnje denarne tokove podjetja. Po teoriji bi torej morale višje obrestne mere zaradi višjih diskontnih stopenj in stroškov zadolževanja negativno vplivati na delniški trg, a v praksi podatki iz preteklosti kažejo nasprotno. Po raziskavi nemške investicijske banke Deutsche Bank je bil povprečen donos indeksa S&P 500 v prvem letu po začetku cikla dvigovanja obrestnih mer v ZDA 7,7 %.
Tudi donosi glavnih evropskih indeksov so bili zajetni. Indeksi nemške, italijanske ter francoske borze so minuli teden pridobili več kot 5 %. K optimizmu na trgu je prispeval predvsem napredek pri diplomatskih pogajanjih med Rusijo in Ukrajino ter nekoliko nižje cene energentov. V vrhu EU je vse več govora o izdaji skupnih obveznic, ki bi bile namenjene predvsem financiranju investicij na področju energetike in obrambe. Do ideje so zadržani v pregovorno varčnejših državah članicah, kot sta Nemčija in Nizozemska, saj skupne evro obveznice po eni strani omogočijo ugodnejše zadolževanje za države z manj zdravimi javnimi financami, a po drugi strani prinašajo skupno jamstvo vseh držav in vzajemno delitev tveganj. Glavni evropski izziv za 2022 ostaja odziv na vojno ter grožnjo recesije. ECB analitiki nekaterih investicijskih bank recesije sicer ne pričakujejo, a vsa mnenja imajo veliko »če-jev«, saj je položaj kompleksen in predvsem nepredvidljiv. Stopnjuje se pritisk, da bi se prepovedalo vsakršno trgovanje z Rusijo (kar pomeni tudi z nafto in plinom), čemur se močno upira predvsem Nemčija, a očitno popolna blokada ostaja le še vprašanje časa.
Kitajske delnice so si po kombinaciji negativnih novic v zadnjem obdobju ter strahu pred umikom iz ameriških borz konec preteklega tedna, končno nekoliko opomogle. Za več optimizma so poskrbeli uradniki kitajske komunistične partije, ki so zagotovili, da bodo s svojimi politikami poskrbeli za stabilnost kapitalskega trga, nudili pomoč ranjenemu nepremičninskem sektorju ter razrešili vprašanja glede regulacij podjetji iz tehnološkega sektorja. Prav tako je uradni Peking izrazil pripravljenost na sklepanje kompromisov v zvezi s kitajskimi podjetji, ki kotirajo na ameriški borzi, in jim zaradi nedoseganja revizijskih standardov v ZDA grozi umik iz borze. Na ruski borzi se je ta teden začelo zopet trgovati z državnimi obveznicami, trgovanje z delnicami pa ostaja prekinjeno že skoraj en mesec. Zahtevana donosnost ruske 10-letne državne obveznice je po tem, ko je Rusija uspela odplačati obresti na svoj v dolarjih denominiran dolg, padla iz 20 % na okrog 14 %.
Odboju na svetovnih borzah je sledil tudi slovenski indeks SBITOP, ki je pretekli teden sklenil s skoraj 9 % donosa. Pri Petrolu so predstavili rezultate poslovanja iz leta 2021, čisti dobiček se je na letni ravni povečal za 72 % ter tako znašal 124,5 milijonov evrov. Po zelo uspešnem letu so pri podjetju napovedali povečanje dividende, ki bo po novem znašala 30 evrov na delnico. Nerevidirane računovodske izkaze za lani so izdali tudi pri Krki, ki je kot napovedano v januarski objavi predhodnih rezultatov, svoje prihodke lani povečala za 2 % (1,57 milijarde evrov), čisti dobiček pa za 7 % (308,2 milijona evrov). Pri Krki so podali tudi komentar o vplivu vojne med Ukrajino in Rusijo, obe državi za podjetje predstavljata pomemben trg. Izpostavili so svojo močno kapitalsko strukturo, robusten denarni tok in odsotnost finančnega dolga v bilancah. Pri Krki ocenjujejo, da njihovo uspešno poslovanje dolgoročno ni ogroženo, kljub veliki negotovosti na krajši rok. Cena delnice Krke je od objave pridobila okrog 10 %.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Geopolitična situacija je še naprej zelo nepredvidljiva, a Fed vseeno dviga obrestne mere in trg je zrasel. Zelo kompleksen položaj in investiranje v takem okolju je na kratek rok lahko zelo negotovo. Nadaljnja rast obresti v ZDA je neizogibna, predvsem zaradi močno povišane inflacije. Odprto vprašanje ostaja kaj bo storila ECB ob vse višji inflaciji. Vojna in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti. Cene energentov in surovin še naprej naraščajo oziroma ostajajo bistveno višje kot pred 12 meseci. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa. Inflacija nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Konzervativen pristop in razpršen portfelj sta ključ, kako prihranke zaščiti v tem okolju. Globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb ostajajo najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo delno zaščito pred inflacijo, obvezniške naložbe pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, kjer je korekcija v zadnjih tednih povečala privlačnost delnic a trenutek za večje vložke na trg še ni primeren oziroma ga je potrebno razbiti in investicijo opraviti v več korakih. Kljub korekciji za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge le počasi sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva še precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem na plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije ter znižanih pričakovanj dvigov obrestnih mer manj privlačne, defenziven sklad kot je Generali Vitalnost z večjo utežjo v panogi zdravstva pa v tem trenutku predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50 % v globalno razpršenih delnicah ter 50 % v obvezniških naložbah je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganja v portfeljih a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Predvsem pa vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.
