Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Pregled dogajanja:
Ameriški delniški trg je pretekli teden končal bolj ali manj brez sprememb v vrednosti. Okrevanje delniških trgov je ustavila obrnjena krivulja zahtevanih donosov ameriških državnih obveznic. Gre za fenomen, ki glede na podatke iz preteklosti za ameriško gospodarstvo napoveduje recesijo. Invertna krivulja se je vzpostavila minuli četrtek, ko je zahtevana donosnost 2-letne državne obveznice zrasla na 2,337 % ter tako za nekaj bazičnih točk presegla zahtevano donosnost najbolj spremljane, 10-letne ameriške državne obveznice. Običajno seveda vlagatelji za obveznice z daljšo ročnostjo zahtevajo višje donose, torej je krivulja zahtevanih donosov obveznic naraščajoča. Toda, ko so dolgoročni obeti za gospodarstvo v očeh vlagateljev pesimistični, ti na dolgi rok v večji meri investirajo v varne obveznice, katerih zahtevana donosnost se posledično zniža. Prav tako vlagatelji v pričakovanju recesije pričakujejo nižje ključne obrestne mere v daljni prihodnosti, kar zopet zniža zahtevano donosnost dolgoročnih obveznic, krivulja zahtevanih donosov tako postane padajoča. Invertna krivulja se je v ZDA od leta 1900 pojavila 28-krat, 22-krat je temu sledila recesija (v povprečju 22 mesecev po pojavu invertne krivulje). Nazadnje je invertna krivulja leta 2019 pravilno napovedala recesijo, a k temu je seveda botroval predvsem covid-19 in zapiranja gospodarstev v 2020. Kljub temu, da pojav vselej polni naslovnice medijev s črnogledimi napovedmi tako za samo gospodarstvo, kot za finančne trge, statistika za najbolj spremljan ameriški borzni indeks kaže precej bolj optimistične številke. Povprečen donos indeksa S&P 500 eno leto po izrisu invertne krivulje od leta 1978 je 13,3 %. Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da je trenutno trg obveznic močno pod vplivom ameriške centralne banke, ki ima za potrebe stimuliranja gospodarstva prek monetarne politike v svojih bilancah ogromne količine dolžniških vrednostih papirjev, kar izkrivlja sliko na obvezniškem trgu. Zgodovina kaže, da je za dolgoročne vlagatelje tudi ob pojavu invertne krivulje donosnosti obveznic najbolj smiselno ostati pri strategiji ohranjanja odprtih pozicij in periodičnega investiranja, ki na dolgi rok prinaša najboljše rezultate.
V Evropi, so bili ob dogajanju v zvezi z vojno v Ukrajini, v središču pozornosti vlagateljev marčevski podatki o inflaciji v evro območju, ki na letni ravni znaša že 7,5 %. Učinki vojne se tako že precej odražajo v cenah končnih izdelkov. Še februarja je bila inflacija nižja od 6 %. Oči so sedaj uprte v razvoj vprašanja glede plačila ruskega zemeljskega plina, za katerega je Kremelj minulo sredo zahteval plačilo zgolj še v rubljih, a stališča Rusije so se medtem že nekoliko omehčala. Motnje v oskrbi s plinom v Evropi se za zdaj zdijo še malo verjetne, vseeno pa so v Nemčiji in Avstriji že naredili prve korake za racionalizacijo porabe plina.
Podatki industrijskih dejavnosti na Kitajskem za marec so pokazali največji padec po 2 letih, k temu so botrovali predvsem strogi omejitveni ukrepi po izbruhih koronavirusa v nekaterih delih države. Kitajska vlada naj bi na padec ekonomske aktivnosti odgovorila z dodatnimi stimulusi za gospodarstvo, kar je opogumilo vlagatelje v kitajski delniški trg, ki je minuli teden nekoliko pridobival. Spet se zdi bližje tudi razrešitev vprašanja glede kitajskih podjetji na ameriški borzi.
Ameriška vlada se je zaradi visokih cen energije, ki podžigajo inflacijo na vseh področjih, odločila za sprostitev strateških rezerv nafte. V naslednjih 6 mesecih naj bi ZDA iz svojih rezerv zagotovila po milijon sodčkov nafte na dan, kar je vsaj kratkoročno nekoliko olajšalo pritiske na naraščajoče cene črnega zlata, a za dolgoročno rešitev energetske krize ukrep ne bo zadostoval. Kartel OPEC+ namreč na nedavnem zasedanju ni ustregel pritiskom zahoda, in je napovedal nadaljevanje zgolj postopnega povečevanja količin načrpane nafte.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Geopolitična situacija je še naprej zelo nepredvidljiva, a Fed vseeno dviga obrestne mere in delniški trg raste. Inflacija postaja osrednja točka vlaganja in varčevanja. Investiranje v takem okolju je na kratek rok lahko zelo negotovo. Rast obresti v ZDA je neizogibna. Odprto vprašanje ostaja, kaj bo storila ECB ob vse višji inflaciji. Vojna in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti. Cene energentov in surovin še naprej naraščajo oziroma ostajajo bistveno višje kot pred 12 meseci. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa. Inflacija nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Konzervativen pristop in razpršen portfelj sta ključ, kako prihranke zaščiti v tem okolju. Globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb ostajajo najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo delno zaščito pred inflacijo, obvezniške naloge pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, predvsem ZDA. Za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge počasneje sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije ter znižanih pričakovanj dvigov obrestnih mer manj privlačne kot v začetku leta, a s krepitvijo pritiska, da bo tudi ECB morala ukrepati vlagatelji pogumneje vstopajo nazaj v panogo. Defenziven sklad kot je Generali Vitalnost z večjo utežjo v panogi zdravstva v tem trenutku predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50% v globalno razpršenih delnicah ter 50 % v obvezniških naložbah je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganja v portfeljih a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Predvsem pa vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.
