Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Pregled dogajanja:
Borzni indeksi so se v minulih dneh ob ponovno ostrejših tonih predstavnikov ameriške centralne banke ter okrepljenem strahu pred recesijo v razvitih gospodarstvih obrnili navzdol. V skladu z zaostrenimi pričakovanji glede denarne politike so zgubljale predvsem delnice iz tako imenovanih »rastočih« segmentov trga na čelu z informacijsko tehnologijo, ki v letu 2022 precej zaostaja za preostalimi panogami, medtem pa so rast zabeležili tipični predstavniki defenzivnih ter necikličnih delniških naložb, kot je zdravstvo in nujna potrošnja.
Padec tečajev je minuli torek najprej sprožil govor članice odbora guvernerjev ameriške centralne banke Lael Brainard. Sicer znana kot predstavnica Fed, ki podpira ohlapno denarno politiko, je Brainardova tokrat v odgovor na previsoko inflacijo zagovarjala hitro krčenje bilance Fed ter bolj agresivno postopanje od pričakovanj. Padci so se nato stopnjevali ob objavi zapisnika o marčevskem rednem srečanju ameriške centralne banke, kjer so uradniki napovedali krčenje bilančne vsote za 95 milijard ameriških dolarjev mesečno, kar je 15 milijard več od predhodnih pričakovanj. Jasno je, da so bile prvotne napovedi centralnih bank o zgolj prehodno povišani inflaciji zaradi izpadov v oskrbovalnih verigah in odprtju gospodarstev po epidemiji podcenjujoče, k temu je seveda botroval tudi izbruh vojne v Ukrajini. Odločevalci so tako primorani odločno ukrepati, kar prinaša drugačne razmere na finančnih trgih in v gospodarstvu, kot smo bili vajeni v zadnjih letih ekstremno ohlapne denarne politike. V ZDA bodo ta teden sezono objav rezultatov poslovanja za prvo četrtletje začele največje ameriške banke. V primerjavi z močno rastjo profitov podjetij na ameriški borzi v zadnjih četrtletjih, so pričakovanja za prvo tromesečje letošnjega leta precej manj optimistična, znotraj ameriškega S&P 500 naj bi bila povprečna rast čistega dobička na letni ravni okrog 5 %, a zaradi inflacije ter vojne v Ukrajini so napovedi precej negotove. Ta četrtek bodo pod drobnogledom tudi podatki o marčevski inflaciji v ZDA, ki naj bi ravno v marcu in aprilu dosegla vrh.
Ravno tako v četrtek, se bo v Frankfurtu sestal svet evropske centralne banke, ki je vse bolj razdeljen na dva tabora. Na eni strani »jastrebje« člane, ki se zavzemajo za odločnejše zaostrovanje s hitrim dvigom obrestnih mer in krčenjem bilance ECB, ter na drugi strani na bolj »golobje« predstavnike, ki opozarjajo na upad gospodarske aktivnosti ob ponudbenem šoku po začetku vojne v Ukrajini, zaradi česar naj trenutno zaostrovanje denarne politike ne bi bilo smotrno. Pozornost javnosti in vlagateljev na evropskih trgih je bila usmerjena tudi na predsedniške volitve v Franciji, kjer se bo o zmagovalcu odločalo v drugem drogu 24. aprila. Finančni trgi so bolj naklonjeni proevropskemu Macronu, ki bi v primerjavi z Le Penovo prinesel nekaj več umirjenosti v evropsko gospodarstvo, po Brexitu in novem mandatu Orbana na Madžarskem.
Na Kitajskem strogo zaprtje nekaterih mest, zlasti Šanghaja, zopet povzroča motnje v oskrbovalnih verigah, proizvodnja v mnogih podjetjih je ustavljena. Vpliv ničelne covid-19 politike se že odraža na kitajskih finančnih trgih in v gospodarstvu. Svetovna banka je za ukrajinsko gospodarstvo letos napovedala kar 45 % padec BDP, po njihovih ocenah naj bi več kot polovica podjetij v državi popolnoma prekinilo poslovanje, večina ostalih podjetji pa obratuje v zmanjšanem obsegu. Onemogočen ladijski promet iz pristanišč v Črnem morju je izvoz žita zmanjšal za 90 %, celotni izvoz ukrajinskega gospodarstva pa za polovico. Vpliv vojne bo močno prizadel tudi gospodarstvo sosednjih držav, ki so trgovinsko zelo povezane z Ukrajino.
Na valutnem trgu se nadaljuje rast ameriškega dolarja, ki je pri najvišji vrednosti v zadnjih dveh letih. Druge centralne banke po vsej verjetnosti ne bodo sledile tempu zaostrovanja denarne politike Fed, kar preostale valute postavlja pod pritisk. Evro je trenutno pri vrednosti okrog 1,09 ameriškega dolarja.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Geopolitična situacija je še naprej zelo nepredvidljiva, a Fed vseeno dviga obrestne mere in delniški trg raste. Inflacija postaja osrednja točka vlaganja in varčevanja. Investiranje v takem okolju je na kratek rok lahko zelo negotovo. Rast obresti v ZDA je neizogibna. Odprto vprašanje ostaja, kaj bo storila ECB ob vse višji inflaciji. Vojna in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti Cene energentov in surovin še naprej naraščajo oziroma ostajajo bistveno višje kot pred 12 meseci. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa, ob rastoči inflaciji pa zadnje tedne beležijo precejšnje izgube. Inflacija nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Konzervativen pristop in razpršen portfelj sta ključ kako prihranke zaščiti v tem okolju. Globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb ostajajo najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo delno zaščito pred inflacijo, obvezniške naloge pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, predvsem ZDA. Za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge počasneje sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije ter znižanih pričakovanj dvigov obrestnih mer manj privlačne kot v začetku leta, a s krepitvijo pritiska, da bo tudi ECB morala ukrepati vlagatelji pogumneje vstopajo nazaj v panogo. Defenziven sklad kot je Generali Vitalnost z večjo utežjo v panogi zdravstva v tem trenutku predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50 % v globalno razpršenih delnicah ter 50 % v obvezniških naložbah je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganja v portfeljih a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Predvsem pa vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.
