Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Pregled dogajanja:
Pretekli teden sta bili glavni temi na svetovnih finančnih trgih poročanje četrtletnih rezultatov največjih svetovnih podjetij in stanje ter obeti o upočasnjevanju globalnega gospodarstva. V seštevku solidni rezultati, so zaradi razočaranja nekaterih večjih podjetij, Amazon in Google, indeksi že četrti zaporedni teden sklenili v rdečem.
Amazon in Apple sta podjetji, ki veljata za dober indikator stanja v katerem se nahaja ekonomija, saj rezultati obeh močno temeljijo na sentimentu in porabi potrošnikov. Obenem korporaciji s svojo enormno tržno kapitalizacijo predstavljata močno utež v najbolj spremljanih borznih indeksih. Podjetji sta svoje vlagatelje v zadnjih letih razvajali z vedno znova izjemnimi rezultati in napovedmi, zaradi česar so pričakovanja pred objavami običajno zelo visoka, a tudi najuspešnejše delniške družbe na svetu niso imune na težave v oskrbovalnih verigah in vse višje stroške poslovanja. To se je še posebej odražalo pri rezultatih Amazona, ki je prvo četrtletje zabeležil z izgubo po sedmih letih. Njihove delnice so minuli petek izgubile kar 14 % vrednosti. Precej manj so se pocenile delnice Appla, katerega prihodki in dobiček sta zopet rušila rekorde, a rast se je v primerjavi s preteklimi četrtletji umirila. Tudi pri Applu so opozorili na težavne prihodnje mesece, zlasti jih skrbi zaradi strogih epidemioloških ukrepov otežena proizvodnja na Kitajskem. Ostala podjetja iz S&P 500, ki so poročala ta teden so predstavila precej mešane rezultate in izpostavljala podobne težave – še naprej primanjkuje predvsem čipov, kar naj bi se počasi razrešilo v drugi polovici letošnjega leta. Kljub vsem oviram pa večina največjih še naprej ustvarja zajetne dobičke. Ob tem pa so v trenutne cene delnic vračunani precej pesimistični scenariji. Vrednotenja na trgu so zato veliko bolj ugodna kot smo bili vajeni v zadnjem obdobju. To je na letnem srečanju vlagateljev poudaril tudi starosta investiranja Warren Buffet, ki je prek svojega konglomerata Berkshire Hathaway krenil v nakupe. Berkshire je v prvem četrtletju letos opravil za 41 milijard ameriških dolarjev neto nakupov v delnice podjetji, kar je največ po krizi leta 2008. A Buffet se drži panog ki jih pozna, zato največji posamični nakup ostaja v panogi energije. V ZDA je pretekli teden veliko pozornosti vzbudila tudi ocena, da se je ameriško gospodarstvo v prvem četrtletju presenetljivo skrčilo za 1,4 %. Na prvi pogled sicer zaskrbljujoč podatek še ne vzbuja posebnega pesimizma, saj je k padcu največ botroval trgovinski primanjkljaj, manjša potrošnja države ter predvsem močno skrčene zaloge. Vse to so volatilne komponente merjenja BDP, glavno gonilo gospodarske rasti na dolgi rok – potrošniška poraba in poslovne investicije pa še naprej rastejo, zato se v ZDA vsaj v naslednjem četrtletju recesije ne pričakuje.
Tudi v Evropi so bili v ospredju rezultati poslovanja podjetij ter ocene o gospodarski rasti v prvem četrtletju, ki naj bi v evro območju znašala 0,2 %. Podatki med posameznimi državami se precej razlikujejo, a v primerjavi z napovedmi in rastjo v prejšnjih četrtletjih je jasno, da je vojna že pustila precej močne posledice na gospodarsko aktivnost EU. Nekoliko bolj optimistični so bili rezultati nekaterih največjih evropskih podjetij, ki so v prvem četrtletju večinoma poslovala bolje od pričakovanj in to je ublažilo padce na evropskih delniških trgih v zadnjem obdobju. Najpomembnejša zgodba za evropske trge in gospodarstvo seveda ostaja energetska kriza, ki je pretekli teden dobila novo poglavje zaradi začasne prekinitve dobave plina v Bolgarijo in na Poljsko. Sestali so se že ministri držav članic pristojni za energetiko, nove sankcije proti Rusiji (vse bolj verjeten se zdi postopen embargo na rusko nafto) naj bi bile znane v prihodnjih dneh.
K nedavnim padcem delnic, zlasti tistih iz tehnološkega sektorja, je prispevala tudi nadaljnja rast zahtevanih donosov obveznic. Na podlagi zategovanja denarne politike centralnih bank, se ameriška 10-letna državna obveznica vztrajno približuje 3 %, nemška, z enako ročnostjo, pa 1 % zahtevane donosnosti. V središče pozornosti vlagateljev se ta teden vrača ameriška centralna banka Fed, ki bo v sredo zelo verjetno najavila 0,50 % dvig ključne obrestne mere, večja neznanka je tempo, s katerim bodo pri Fed krčili bilančno vsoto, oziroma zmanjševali likvidnost na trgu. Tudi cene energentov zaradi zaostrovanja sankcij ostajajo visoko in podjetja vsa po vrsti napovedujejo rast stroškov poslovanja. Dolar je prebil mejo 1,05 dolarja za evro in se vse bolj približuje pariteti iz razmerju 1:1, kar smo nazadnje videli med leti 1999 in 2002. Ta rast dolarja je trenutno ugodna za evropska podjetja, a po drugi strani dodatno draži uvoz energentov in surovin, ki se večinoma obračunavajo v dolarjih.
NASVET ZA VLAGATELJE
Geopolitična situacija je zelo nepredvidljiva in FED dviga obrestne mere zaradi vse višje inflacije. Inflacija in obrestne mere so tako osrednja točka vlaganja in varčevanja. Investiranje v takem okolju je na kratek rok lahko zelo negotovo. Rast obresti v ZDA je neizogibna, ostaja pa odprto vprašanje, kako hitro bo ECB dvigoval obrestne mere ob vse višji inflaciji. Vojna, kitajsko koronsko zapiranje in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti Cene energentov in surovin še naprej naraščajo oziroma ostajajo bistveno višje kot pred 12 meseci. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo precej nižje donose v primerjavo z inflacijo in ob rastoči inflaciji zadnje tedne beležijo precejšnje izgube. Inflacija nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Konzervativen pristop in razpršen portfelj sta ključ kako prihranke zaščiti v tem okolju. Globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb ostajajo najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo delno zaščito pred inflacijo, obvezniške naloge pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, predvsem ZDA. Za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov, čeprav so trenutno pod močnim prodajnim pritiskom. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge počasneje sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije a ekonomsko bolj zaostrenega poslovnega okolja manj privlačne kot v začetku leta, a s krepitvijo pritiska, da bo tudi ECB morala ukrepati vlagatelji pogumneje vstopajo nazaj v panogo. Defenziven sklad kot je Generali Vitalnost z večjo utežjo v panogi zdravstva v tem trenutku predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50% v globalno razpršenih delnicah ter 50% v obvezniških naložbah je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganja v portfeljih a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Predvsem pa vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.
