Aktualno
Investiranje ali varčevanje: kakšna je razlika?
Glavna razlika med varčevanjem denarja na bančnem računu in investiranjem prihrankov je v donosu in sprejemanju tveganj. Denar na varčevalnem računu je namreč vedno dosegljiv, vendar izgublja vrednost zaradi inflacije. Pri investiranju se vaši prihranki plemenitijo in tako še bolje poskrbijo za vašo prihodnost, so pa podvrženi določeni stopnji tveganja.
Besedi varčevanje in investiranje se pogosto uporabljata v enakem kontekstu in brez zavedanja, da gre v bistvu za dva različna pojma. Varčevanje je po definiciji odlaganje dela trenutnega dohodka na stran, z namenom morebitne uporabe v prihodnosti. Do privarčevanega denarja lahko kadarkoli dostopamo, največkrat varčujemo v bančnih depozitih ali gotovini.
Investiranje pomeni nakup sredstev, kot so na primer delnice, vzajemni skladi, nepremičnine itd. z namenom povečanja vrednosti premoženja v prihodnosti. Kljub različnemu pomenu obeh pojmov, običajno investiramo in varčujemo s podobnimi cilji, kot so na primer nakup stanovanja, avta ali rezervacija daljšega dopusta ali pa želimo imeti varnostno rezervo za primer nepričakovanih življenjskih dogodkov.
Najbolj očitna razlika med varčevanjem in investiranjem je v stopnji tveganja, ki ga sprejmemo. Pri varčevanju je tveganje za izgubo realne vrednosti prihrankov tako rekoč nična, vendar varčevanje ne prinaša donosov oziroma so donosi zelo nizki (obresti na bančne depozite). Na drugi strani investiranje prinaša možnost zaslužka, torej donosa na investirane prihranke, a pri tem kot investitorji prevzamemo tudi določeno mero tveganja, da se bo vrednost prihrankov, ki jih investiramo na neki točki znižala. Običajno velja, da višji potencialni donosi prinašajo tudi višje tveganje za padec vrednosti investiranega premoženja.
Naj denar dela v vašo prid
Varčevanje denarja je sicer super, prihranki nam omogočajo, da v slučaju izgube službe, okvare avtomobila ali zdravstvenih zapletov ohranimo nadzor nad svojim življenjem in mirnost. Prav tako nam razširijo možnosti pri pomembnih odločitvah – iskanje službe je veliko lažje s prihranki, ki omogočajo, da si vzamemo čas za odločitev. Tako nismo primorani sprejeti službe zgolj zato, ker bi nujno potrebovali denar za vsakodnevno življenje. A z varčevanjem vrednost privarčevanega denarja s časom kopni in to precej hitreje, kot si verjetno predstavljate. Krivec za to je seveda inflacija.
Da bi vrednost svojih prihrankov ohranili oziroma celo povečali, denar investiramo in tako omogočimo, da denar dela v našo prid. Pogosto temu rečemo, da denar dela denar, ustvarimo si pasivni dohodek. To je dohodek, ki ga zaslužimo brez aktivnega dela in prihaja iz virov, ki niso naša služba. Takšen dohodek nam omogoči manjšo odvisnost od redne službe, omogoči nam več svobode pri zasledovanju svojih ciljev in na splošno olajša naše življenje.
Investiranje v vzajemnih skladih
Ena izmed bolj razširjenih in vlagateljem prijaznih oblik investiranja je investiranje v vzajemnih skladih. Naj na tem mestu izpostavimo, da se običajno v zvezi z različnimi cilji investiranja v skladih vzajemno uporablja fraza varčevanje v skladih (npr. varčevanje za pokojnino, varčevanje za otroke, …). Namen poenotenja obeh pojmov je lažja razumljivost za strokovno manj podkovane vlagatelje, ki jim beseda investiranje ni tako blizu. A zavedati se je treba, da naložbe v skladih prinašajo določeno tveganje padca vrednosti, torej gre za investiranje in ne za varčevanje. Več o tveganjih, padcih vrednosti naložb in trendih na finančnih trgih si lahko preberete v prispevku Finančne krize ter večni krog medvedjih in bikovskih trendov.
Možnost izbore različnih tipov skladov omogoča, da naložbeno strategijo prilagodite svojemu vlagateljskemu profilu. Vzajemni skladi so zato lahko primerna odločitev za vlagatelje z različnimi cilji, kot na primer:
- Varčevanje za pokojnino: v zgodnjih fazah varčevanja oziroma investiranja za pokojnino si mladi lahko privoščijo več tveganja, saj je njihov investicijski horizont (čas, ko si nameravamo izplačati investirana sredstva) še daleč v prihodnosti. Za vlagatelje, ki varčujejo za pokojnino, do katere jih čaka še denimo 30 let, je zato smiselno, da so v večji meri usmerjeni v delniške vzajemne sklade, pri katerih je sicer kratkoročno nihanje izrazitejše, a dolgoročni pričakovani donosi višji. Bolj, kot se vlagatelj približuje upokojitveni starosti, bolj se povečuje utež defenzivnih skladov z manjšo nihajnostjo in nižjimi pričakovanimi donosi, torej skladov z večjim deležem obvezniških, stabilnejših naložb. Gibanje tovrstnih naložb je bolj predvidljivo, možnost večjega padca vrednosti premoženja ravno v času, ko nameravamo unovčiti naložbo pa manjša.
- Varčevanje z namenom ohranjanja vrednosti prihrankov: za vlagatelje, katerih glavni cilj investiranja je ohranjanje vrednosti prihrankov oziroma zaščita pred inflacijo, so primerni predvsem defenzivni vzajemni skladi z nizkim tveganjem in stopnjami donosa. Sem štejemo sklade z večjim delom sredstev v obveznicah, sklade denarnega trga (alternativa bančnim depozitom), v manjši meri lahko tudi delniški skladi, ki se osredotočajo na naložbe v defenzivnih panogah kot je na primer zdravstvo in javne storitve.
- Varčevanje za otroke: starši in stari starši pogosto želijo svojim otrokom zagotoviti denar za šolanje ali pa lažji prehod v odraslo dobo. S periodičnim investiranjem od otrokovega rojstva do polnoletnosti lahko že na prvi pogled nizki zneski zrasejo v lepo vsoto. Izbor skladov je odvisen od časovnega okvira investiranja in tveganja, ki so starši oziroma stari starši pripravljeni sprejeti.
Kdaj se odločiti za varčevanje in kdaj investiranje?
Odgovor na vprašanje je odvisen od tega, kdaj predvidevate, da boste potrebovali denar in koliko denarja že imate na strani. Varčevanje je primerna odločitev, če trenutno še ne razpolagate s prihranki, ki bi vam v primeru izgube rednega prihodka pokrili nekaj mesecev življenjskih stroškov. Prav tako je varčevanje običajno bolj smiselno od investiranja, če boste privarčevani denar potrebovali v roku manj kot 5 let. V preostalih primerih predstavlja denar na bančnem računu oziroma v nogavici izgubljeno priložnost za donose, ki bi jih lahko iztržili z investiranjem.
Investiranje na drugi strani omogoča, da ohranimo oziroma oplemenitimo vrednost privarčevanega denarja. Investiranje nam na dolgi rok močno olajša pot do finančnih ciljev in finančne neodvisnosti. Je prava odločitev za vse tiste s prihranki, ki presegajo vsoto nekajmesečnih življenjskih stroškov in so pripravljeni počakati, da čas in denar začneta delati v njihov prid. Pri tem je bistvenega pomena, da izberemo pravo kombinacijo naložb glede na svoje cilje, življenjsko obdobje, nagnjenost k tveganju in finančno stanje. Za še več informacij in nasvetov se lahko obrnete na finančne svetovalce.
