Aktualno
Je recesija razlog za strah ali edinstvena priložnost?
Recesija je posledica začaranega kroga negativnih dogodkov na gospodarskem trgu in za večino prebivalstva predstavlja težko obdobje. V času recesije številni namreč izgubijo službe ali pa se jim zmanjša kupna moč. Ker se takšna obdobja pojavljajo ciklično, se je treba na njih pripraviti tako, da preudarno ravnate s svojimi prihranki.
Kaj je recesija?
Zlovešča beseda, ki se na vsakih nekaj let pojavi od nikoder in začne zasedati naslovnice. Simbolizira prihod težjih časov: rast brezposelnosti, padec vrednosti premoženja, stečaji podjetij in na splošno nižji standard življenja. Vse to so dejansko simptomi, ki spremljajo recesijo, a ste se kdaj vprašali, kaj pravzaprav opredeljuje recesijo in kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da govorimo o prihodu recesije?
Recesija predstavlja znaten in trajen upad gospodarske aktivnosti. Uradnega pravila, ki bi določalo, kdaj točno se pojavi ni, a kot splošno merilo velja, da recesija nastopi po dveh zaporednih četrtletjih negativne rasti bruto domačega proizvoda. Z drugimi besedami, država oziroma gospodarstvo se v recesiji znajde, če skupna vrednost vsega, kar se v tem gospodarstvu ustvari (merjeno z BDP-jem) pade vsaj dve tromesečji zapored. Sočasno naj bi bili izpolnjeni tudi nekateri drugi pogoji, predvsem porast stopnje brezposelnosti, negativen vpliv na širše gospodarstvo (in ne zgolj posamezne sektorje), padec industrijske proizvodnje in zmanjšanje potrošnje prebivalstva.
Pretekla obdobja recesije se med seboj razlikujejo tako po razsežnosti, kot po razlogih za nastanek. Vseeno pa med njimi lahko povlečemo precej vzporednic, so namreč sestavni del gospodarskih ciklov oziroma človeškega razvoja na sploh in kot take povsem običajen pojav. Več o dinamiki gospodarskih ciklov si preberite v prispevku Finanče krize ter večni krog medvedjih in bikovskih trendov.
Vzroki za nastanek recesije
Posamezno recesijo običajno zaznamuje nek dejavnik, ki sproži domino efekt negativnih dogodkov v ekonomiji in s tem povzroči, da se gospodarska rast prevesi v krčenje. Sprožilci nekaterih izmed preteklih recesij so bili skok cen nafte, pok nepremičninskega balončka in pandemija. Vsak od teh dogodkov je na svoj način povzročil padec povpraševanja oziroma zmanjšanje količine izdelkov in storitev, ki smo jih potrošniki v določenem obdobju pripravljeni ali sposobni kupiti.
Tako se domine začnejo rušiti – podjetja poslujejo slabše, zato zmanjšajo investicije in proizvodnjo ter začnejo odpuščati delavce. Negativen sentiment se prenese tudi na tiste, ki v krizi niso direktno prizadeti, saj zaradi splošne negotovosti postanejo previdnejši in tako zmanjšajo svojo potrošnjo. Vse skupaj še stopnjuje recesijo. Ko je recesija zelo globoka, torej takrat, ko gospodarska aktivnost upade zelo izrazito in takšno stanje traja dlje časa, govorimo o depresiji.
Kako se recesija zaključi
Mnenja o tem, kako se spopasti z recesijo in čimprej obuditi rast, so si med posameznimi ekonomskimi mislimi različna. Nekateri zagovarjajo tezo, da se gospodarstvo v krizi samo od sebe prilagodi, vzpostavi se novo ravnovesje med povpraševanjem, ponudbo ter cenami, recesija s časom sama od sebe izzveni. Tej teoriji ekonomisti pravijo nevidna roka trga.
Drugi in v moderni dobi veliko bolj uveljavljen pristop k spopadanju z ekonomskimi krizami je vzpodbujanje gospodarstva z različnimi ukrepi centralnih bank (monetarna politika) in vlad (fiskalna politika). Centralne banke z znižanjem obrestnih mer in povečanjem količine denarja v obtoku znižajo ceno denarja, torej je kreditiranje za potrošnike in podjetja cenejše, kar vzpodbudi potrošnjo in investicije. Podoben učinek skušajo doseči tudi vlade prek fiskalne politike, med tipične fiskalne ukrepe za blaženje krize spada nižanje davkov ter povečanje potrošnje države v obliki subvencij in investicij v infrastrukturo, šolstvo, zdravstvo itd.
Ne glede na politike centralnih bank in vlad so krize sestavni del gospodarskega razvoja. Pristojne institucije lahko s svojimi ukrepi zgolj poskusijo ublažiti nihanja in skrajšati trajanje recesije.
Vpliv recesije na naš vsakdan
Vpliv recesije na naša življenja je običajno zelo tipičen, ne glede na razlog za njen nastanek. Ker se brezposelnost poveča, marsikdo ostane brez službe, podjetnikom se zmanjša promet, nekatera podjetja so prisiljena v stečaj. Tudi tistim, ki službo ali posel ohranijo, se pogosto zniža realna vrednost plače. Kdor je med srečneži, ki jih recesija ne udari po žepu prek nižjih rednih prihodkov, se še precej težje izogne padcu vrednosti premoženja, saj tržne cene nepremičnin, vrednostnih papirjev in večine ostalih naložb med recesijo padejo.
Vse našteto pri marsikomu povzroči težave s poplačilom kreditov, lizingov in rednih življenjskih stroškov. Da bi se takim scenarijem izognili, je ključno, da se na recesijo pripravimo preden ta nastopi. Kako? Tako, da ustrezno skrbimo za svoje osebne finance:
- Na bančnem računu ohranimo ustrezno vsoto denarja za primer nepredvidenih dogodkov, kolikšna naj bi bila ta vsota, lahko izveste v prispevku Kako začeti investirati?
- Načrtujemo in obvladujemo svoje prihodke in odhodke
- Ne živimo preko svojih zmožnosti
- Del svojega dohodka namenimo investiranju
Svetla plat negativnih ekonomskih preobratov je dejstvo, da se po vsaki kontrakciji gospodarstvo prej ali slej vrne v svoj dolgoročni trend rasti. Več o gospodarskih gibanjih in trendih si preberite tukaj. Če se držite zgoraj naštetih priporočil, vam lahko naslednja recesija v Sloveniji ponudi tudi marsikatero priložnost – zaradi padca tržnih cen je obdobje gospodarske krize pravi čas za večje nakupe, ki jih lahko opravimo po nižji ceni. Recesija je lahko tudi odličen trenutek za podjetnike oziroma tiste, ki razmišljajo o vstopu na podjetniško pot, saj je takrat konkurenca na trgu manjša.
Investiranje v času recesije
Če ste na finančnih trgih že aktivni, je pomembno, da še v času gospodarske rasti svoj naložbeni portfelj oblikujete tako, da bo odporen na težje čase. Ključna pri tem je razpršitev med različnimi vrstami naložb oziroma naložbenimi razredi. V obdobjih negotovosti se običajno najboljše obnesejo naložbe v defenzivne panoge, ki niso občutljive na gospodarska gibanja. Sem štejemo podjetja iz panoge zdravstva (farmacevtska in biotehnološka podjetja), telekomunikacij, komunalnih storitev in nujne potrošnje (prehranska in tekstilna industrije). Za razliko od obdobji gospodarske rasti, se boljše od delnic obnesejo obveznice.
Ključno je, da ob velikih borznih nihanjih naložbenih odločitev ne sprejemamo pod vtisom strahu ali pohlepa ter, da vztrajamo pri svojem naložbenem načrtu. O tem, kako sestaviti svoj portfelj pred recesijo se lahko posvetujete s finančnimi svetovalci.
Podobno kot cene nepremičnin, energentov in nekaterih drugih dobrin, se med recesijo znižajo tudi cene finančnih naložb, zato je to najboljši čas za vstop na trge. Vsakemu gospodarskemu padcu sledi okrevanje in z njim nagrada za tiste, ki so v recesijo vstopili pripravljeni in jo znali obrniti v svoj prid. Za še več informacij o priložnostih, ki jih v času inflacije in preteče recesije ponujajo kapitalski trgi, si poglejte v zadnjem webinarju.
