Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Na delniških trgih brez panike
Iskanje gnilih jabolk znotraj bančnega sistema se je pretekli teden nadaljevalo. Kljub hitremu odzivu regulatorji zaenkrat še niso uspeli v umiriti trgov in povrniti zaupanja v banke. Zato je na borzah v zadnjih dneh znova prevladovala močna nihajnost. A previdnost in pesimizem ostajata omejena zgolj na nekatere segmente trga. Gre namreč za specifične težave določenih bank, ki ob ustreznem odzivu odgovornih institucij (te so reagirale veliko hitreje in bolj odločno, kot pred 15 leti), ne bi smele predstavljati sistemskega tveganja kot so ga v finančni krizi leta 2008.
Marsikateri predvsem ameriški delniški indeks je tako pretekli teden zaključili celo v zelenem. Borzne indekse so nad površjem držale zlasti delnice največjih tehnoloških podjetij, ki so zaradi močnih bilanc, denarnega toka in nizke izpostavljenosti problematičnim bankam odporne na tovrstne težave. Precej slabše so jo odnesli evropski delniški indeksi, v katerih imajo tehnološke delnice manjšo utež, padci evropskih bančnih delnic pa so bili izdatnejši.
UBS prevzel padlega domačega rivala
Po propadu dveh ter težavah še ene izmed ameriških bank, se je minuli teden v središču viharja znašla do nedavnega druga največja švicarska banka Credit Suisse. Gre za precej bolj pomembno banko od ameriških SVB, Silvergate in First Republic, ki pa je v težave zašla iz drugačnih razlogov od naštetih. Poslovanje Credit Suisse so zadnja leta zaznamovali različni škandali in sporne prakse upravljanja. Navkljub solidni kapitalski ustreznosti in likvidnosti, je bilo zato zaupanje vlagateljev in ostalih deležnikov že dolgo omajano. Ob nervozi, ki je po propadu Silvergate-a in SVB zajela vlagatelje in komitente marsikatere manjše banke v ZDA in v Evropi, je bila za Credit Suisse usodna izjava največjega delničarja. Direktor savdske nacionalne banke Ammar al Khudairy je v enem izmed intervjujev v najmanj primernem času, nič hudega sluteč napovedal, da zaradi regulative ne bodo več investirali dodatnih sredstev v banko. To je sprožilo velik odliv kapitala in neizogiben konec za Credit Suisse, ki jo bo s pomočjo švicarske vlade prevzela največja banka v državi UBS.
Bo cena za ohranjanja stabilnosti v bančnem sistemu višja inflacija?
Naključje je poskrbelo, da ravno v času največjih šokov v bančnem sektorju po letu 2008 zasedata najpomembnejši centralni banki. Pri ECB so pretekli teden kljub nedavnim dogodkom obrestno mero zvišali za 0,5 %, kar lahko pomeni dvoje. Ali to, da so pri evropski centralni banki dovolj prepričani v zdravje in odpornost finančnega sistema in tudi, da nadaljnje višanje obrestnih mer ne bo predstavljalo sistemskega tveganja. Mogoče pa centralni bankirji samo niso želeli, da bi s prilagajanjem odločitev glede višanja obrestnih mer izkazali občutek panike in izgube kontrole, kar bi lahko dodatno zmanjšalo zaupanje v bančni sistem. Ta teden se torej odloča še ameriška centralna, ki bo verjetno za zdaj podobno kot ECB ostala na začrtani poti ter obrestno mero zvišala za 0,25 %. Povsem v drugo smer pa so šla pričakovanja trga o potezah FED po marčevskem zasedanju. Če so trgi še pred dvema tednoma pričakovali, da bodo ključne obrestne mere v ZDA vrh v bližini 6 % dosegle v drugi polovici letošnjega leta, naj bi po trenutnih pričakovanjih pri FED junija že začeli nižati ključno obrestno mero in jo nato do konca leta 2023 znižali pod 4 %. Trgi torej predvidevajo, da bodo centralne banke v luči zagotavljanja stabilnosti finančnega sistema popustile pri zategovanju denarne politike, četudi za ceno višje inflacije od ciljnih 2 %.
Izredna nihajnost je vladala tudi na deviznih in obvezniških trgih. Težave Credit Suise so prišle kot svarilo, da tudi evropske banke niso imune na težave v bančnem sektorju. Evro je zato minulo sredo v zgolj nekaj urah napram dolarju zdrsnil 2 %, nato pa hitro po zasedanju ECB nadoknadil skoraj vse izgubljeno, trenutno je evro pri vrednosti 1,07 ameriškega dolarja (1 EUR=1,07 USD).
Končno so svojo vlogo varnega zatočišča izpolnile državne obveznice. Na krilih pretresov v bančnem sektorju in vse večje verjetnosti, da bodo centralne banke kmalu zaključile cikel zviševanja obrestnih mer, je zahtevana donosnost (obratno sorazmerna z gibanjem cene obveznic) na 10 letno ameriško obveznico v zadnjih dveh tednih iz okrog 4 % padla na 3,40 % na podobno nemško pa iz 2,75 % na okrog 2,10 %.
Xi na obisku v Moskvi
Optimizem v zvezi z kitajskim gospodarskim okrevanjem in finančnim stimulusom komunistične partije so izničile težave v bančnem sektorju, ki so se odražale tudi na gibanju cen delnic in obveznic na trgih v razvoju. Kitajske delnice so izgubile vse pridobljeno v začetku letošnjega leta. Ta teden so oči uprte v Moskvo, kamor je na tri dnevni obisk včeraj prispel kitajski predsednik Xi. Obisk bi lahko predstavljal prelomnico v mednarodnih odnosih in obenem še poslabšal politične napetosti med ZDA in Kitajsko ter posledično vplival na kapitalski trg.
NASVET ZA VLAGATELJE
Centralne banke ostajajo na poti zaostrovanja denarne politike, a konec dviga obrestnih mer se zdi zelo blizu. Inflacija kaže znake ohlajanja a problem ostaja trdovratna visoka jedrna inflacija. Trg dela je močan in gospodarstvo se kljub turbolencam drži v območju rasti. Zaradi dogajanj v bančnem sektorju so se pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer še okrepila. A politika obrestnih mer je postala zelo nepredvidljiva. Optimističen scenarij nižanja obrestnih mer predstavlja precejšnje tveganje za trge. Napovedi podjetij za 2023 so optimistična, a scenarij ohlajanja gospodarske rasti in s tem recesija ni upoštevana pri vrednotenjih delniški trgov. Kitajsko odpiranje daje upanje, da bo drugo največje svetovno gospodarstvo pomembno prispevalo k gospodarski rasti, a geopolitične napetosti zaenkrat zavirajo optimizem delniških trgov. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativo drage. Kljub nihanjem v zadnjem tednu, ali pa ravno zaradi njih priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor na investicijske priložnosti in daje najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za trenutne politične in gospodarske razmere. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Amerika in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe leto 2022 začele relativno slabo, saj vlagatelji v odboju iščejo hitreje rastoča podjetja. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic ter manjšega deleža finančnih trenutno predstavlja varen otok v viharnem delniške morju. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Premiki v zadnjem tednu se zdijo pretirani, saj so tečaji močno zrastli in so posledično še bolj občutljivi na nepredvidljivo politiko centralnih bank. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih. Rezultate bo ta strategija prinašala naslednja leta.
