Aktualno
Pri dolgoročnem varčevanju je čas največji zaveznik
|Vzajemni skladi so ena bolj najbolj priljubljenih oblik naložb, ki omogočajo vlagateljem, da svoj denar vložijo v različne vrednostne papirje, kot so delnice, obveznice, instrumenti denarnega trga in druge naložbe. Vlagateljem omogočajo dostop do različnih vrednostnih papirjev, ki jih morda sami ne bi mogli kupiti. Na dolgi rok omogočajo višjo pričakovano donosnost kot na primer bančne vloge in bančna varčevanja.
Vlaganje v vzajemne sklade pa vseeno zahteva preudarno ravnanje posameznikov. Vlagatelji se morajo izogibati nekaterim pogostim napakam, ki jim preprečujejo doseganje optimalnih rezultatov. Prav poznavanje teh napak pa nam lahko pomaga, da se jim v največji možni meri izognemo.
Najpogostejše napake vlagateljev
Neustrezna oziroma premajhna razpršitev naložb. Vlagatelji pogosto celoten presežek sredstev vlagajo samo v en vzajemni sklad, mnogi se preveč izpostavijo določenemu sektorju ali geografskemu področju. Tipičen naložbeni portfelj vlagateljev je torej pogosto premalo raznolik. Vsak vlagatelj mora poskrbeti za primerno mešanico naložb, ker z razpršitvijo dosežemo nižjo nihajnost svojega portfelja.
Nepoznavanje tveganj oziroma ne sprejemanje stopenj tveganja. Vzajemni skladi so različni glede na tveganja, zato je pomembno, da investitor razume, katera naložba najbolj ustreza njegovemu cilju in toleranci za tveganje. Velika večina malih vlagateljev je brez finančnega načrta in nima opredeljenih finančnih ciljev. Pogosto se zdi, da vlagajo na podlagi nasvetov družinskih članov, sorodnikov, prijateljev ali sosedov. Ključno je, da naložbe prilagodimo svoji sposobnosti sprejemanja tveganja, predvsem glede na to kakšen donos pričakujete in kakšna nihanja na kapitalskih trgih so za vas sprejemljiva.
Večkratno spreminjanje naložb. Nekateri vlagatelji prepogosto spreminjajo naložbe, kar lahko povzroči nižjo donosnost naložbe. Pogosto se zgodi, da se vlagatelji tako o nakupih kot o prodajah odločajo impulzivno, na podlagi čustev in ravno zaradi tega dosegajo precej manjšo povprečno donosnost. Pomembno je, da vlagatelj, ki se odloči, da bo sredstva plemenitil na kapitalskih trgih razume, da so vrednosti vrednostnih papirjev na kapitalskih trgih izpostavljene nihanjem, zato moramo pri vlaganju ravnati temu primerno in se držati zastavljenega naložbenega načrta.
Izbira skladov na podlagi preteklih donosov. Posamezniki se pri odločanju o vlaganju v posamezni sklad največkrat odločajo pod vtisom preteklih donosov in svoje premoženje največkrat vložijo v sklade, ki so v zadnjem obdobju dosegali najvišje donose. Pretekli donosi nikakor niso pokazatelj in garancija za donosnost v prihodnosti, zato se je treba izbire skladov lotiti bolj premišljeno in preudarno.
Med tipične napake, ki pa jih le stežka presežemo, so prepozen začetek varčevanja, varčevanje s premajhnimi zneski in varčevanje na način, ki ne oplemeniti privarčevanega denarja. Prav pri dolgoročnem varčevanju je čas naš največji zaveznik.
