Aktualno
Zakaj vstopati v naložbo z daljšim časovnim horizontom
|Ko se mali vlagatelji odločajo za vlaganje na kapitalski trg, oziroma ko se odločajo za vstop v različne finančne naložbe, največkrat dolgoročnost povezujejo z obdobjem nekje do pet oziroma sedem let. Vendar pa pojem dolgoročna naložbena strategija vključuje držanje naložb več kot deset let.
Ta strategija vključuje posedovanje različnih sredstev, kot so obveznice, delnice, vzajemni skladi in skladi, s katerimi se trguje na borzi (ETF) ter druge naložbe. Posamezniki, ki se odločijo za dolgoročen pristop, ta od njih zahteva disciplino in potrpežljivost. To je tudi zato, ker morajo biti, medtem ko čakajo na višje nagrade v obliki donosov, sposobni prevzeti določeno mero tveganja. Vlaganje v delnice ter ostale delniške naložbe ter njihovo imetje, je eden najboljših načinov za dolgoročno večanje vloženega premoženja. Samo za primer vzemimo ameriški delniški indeks S&P500 (indeks vsebuje 500 najboljših ameriških podjetij), je imel od leta 1975 do leta 2022 izgube le v 11 od 47 let, kar dokazuje, da borza veliko pogosteje ustvarja pozitivne donose kot negativne.
Dolgoročna naložba se v večini primerov izkaže kot uspešnejša strategija od strategije časovnega taktiziranja, ko vlagatelji skušajo premagovati trg. Prav tako tudi čustveno trgovanje v večini primerov ovira donose vlagateljev oziroma prispeva k ustvarjanju podpovprečnih donosov.
Osnovne naložbe delimo na različne naložbene razrede kot so npr. delnice, obveznice ali denar. Obveznice in instrumenti denarnega trga so naložbeni razred, ki prinaša že vnaprej znani donos. Delnice, ki so ena izmed najpogostejših naložbenih možnosti, pa vam omogočajo, da postanete delničar uspešnega podjetja. Naložbeni razred sredstev, ki je za vas najbolj primeren, je odvisen od več dejavnikov, vključno z vašo starostjo, profilom tveganja in toleranco, naložbenimi cilji ter zneskom kapitala, ki ga imate. Kateri naložbeni razredi sredstev so najboljši za dolgoročne vlagatelje? Če pogledamo za nekaj desetletij v preteklost, na ameriški kapitalski trg, ugotovimo donosnosti različnih naložbenih razredov sredstev, delnice na splošno pa presegajo skoraj vse druge naložbene razrede. Ameriški indeks S&P 500 je med letoma 1928 in 2021 v povprečju dosegel 9,82-odstotni letni donos. Dosežen donos je tako ugodnejši v primerjavi s 3,33-odstotnim donosom trimesečnih zakladnih menic (T-bills) in 5,11-odstotnim donosom 10-letnih ameriških državnih obveznic.
Delniške naložbe veljajo za dolgoročne naložbe. To je delno tudi zato, ker ni neobičajno, da vrednost delnic v krajšem časovnem obdobju zaniha navzdol tudi med 10 % do 20 % ali več. V daljšem časovnem obdobju imajo vlagatelji zato priložnost prebroditi nekatere od teh vzponov in padcev z namenom, da ustvarijo boljši dolgoročni donos. Če se ponovno vrnemo v preteklost in pogledamo donose ameriškega delniškega trga od leta 1920 naprej, lahko vidimo, da so vlagatelji, ki so vlagali v indeks S&P 500, v 20-letnem časovnem obdobju, le redkokdaj izgubili denar. Res da pretekli rezultati niso zagotovilo prihodnjih donosov, vendar podatki kažejo na to, da dolgoročno vlaganje v delnice na splošno daje pozitivne rezultate, če jim le damo dovolj časa in ta čas ni špekuliranje na kratek rok, ampak odločitev za vlaganje za obdobje vsaj 10 let s primerno naložbeno strategijo.
Zanimivo opažanje pri vlagateljih, ki se odločajo za vlaganje v vzajemne sklade je, da velikokrat niso tako mirni in racionalni kot v začetni fazi trdijo da so. Pravzaprav je ena od neločljivih napak v vedenju vlagateljev, težnja po čustvenosti. Številni posamezniki trdijo, da so dolgoročni vlagatelji dokler vrednosti na borzah ne začnejo padati. Takrat se veliko vlagateljev odloči za prodajo svojih naložb z namenom, da zavarujejo svoj vložek pred dodatnimi izgubami. Mnogim vlagateljem tako ne uspe ostati v delnicah, ko ponovno pride do odboja na borzah. Pravzaprav se največkrat vrnejo šele, ko je večina dobičkov že doseženih. Ta vrsta vedenja vlagateljev, ko kupujejo visoko in prodajajo nizko, največkrat ohromi njihove donose.
lede na Dalbarjevo kvantitativno analizo vedenja vlagateljev, gre za ameriško podjetje, ki letno izdaja poročilo o obnašanju vlagateljev, je imel delniški indeks S&P 500 v 20-letnem obdobju, ki se je končalo 31. decembra 2019, povprečni letni donos nekaj več kot 6 %. V istem časovnem obdobju je povprečni vlagatelj dosegel povprečni letni donos približno 2,5 %. Obstaja nekaj razlogov, zakaj se to zgodi: pretirano reagirajo na novice – dobre ali slabe – brez predhodne analize. Skušajo nadoknaditi zamujeno, ko slišijo, kako so znanci ali prijatelji visoko zaslužili na borzi. Prepustijo čustvom odločitve o svojih varčevalnih navadah. Tudi empirični podatki govorijo o škodljivem obnašanju vlagateljev. Kljub priporočilom, da so delniški skladi primerni za dolgoročno varčevanje, je povprečno obdobje, ki jih vlagatelj preživi v delniškem skladu, med tremi do štirimi leti. S tem si vlagatelj naredi ogromno finančno škodo, saj vstopi in izstopi ob najbolj nepravem trenutku.
Pomembno si je torej zapomniti, da so »motnje« oziroma nihajnosti na delniških trgih pogosto kratkotrajne in da se (tveganja) oziroma dogajanja zelo verjetno ponovno obrnejo v pozitivno smer. Vlagatelji, ki borzi posvečajo preveč pozornosti največkrat zmanjšajo svoje možnosti za uspeh prav zaradi taktiziranja v upanju, da si zmanjšajo tveganja ali da želijo nadvladati trg. Že preprosta dolgoročna strategija kupi in zadrži bi v enakem obdobju prinesla veliko boljše rezultate.
