Obrestne mere dosegle vrh

Sredi maja se zdi aprilska manjša korekcija na kapitalskih trgih že kot lanski sneg. Stopila se je in izginila iz spomina vlagateljev v rekordno kratkem času. Glavni ameriški in evropski indeksi so na novih rekordih. A v obeh primerih, aprilskega preplaha in močne rasti v začetku maja, so razlogi isti. Centralne banke in pričakovanja o gibanju obrestnih mer.

 

V začetku aprila so vlagatelje prestrašili neugodni inflacijski podatki in retorika centralnih bank. Centralne banke so v svoji retoriki reze obrestnih mer skoraj povsem umaknile z mize. Vlagatelji so v njihovih sporočilih celo razbrali možnost ponovnega dviga obrestnih mer, čeprav tega centralne banke nikoli niso potrdile. A vlagatelji vedno odreagiramo pretirano zaskrbljeno ali pa preveč evforično. A konec aprila in v začetku maja so ekonomski podatki začeli potrjevati, da kljub lepljivi naravi inflacija vseeno zlagoma upada, in vlagatelji so si oddahnili. V Evropi lahko prvi rez s precejšnjo verjetnostjo pričakujemo junija, kasneje pa še septembra in verjetno novembra. Medtem bo Fed še počakal, saj trg dela ostaja zelo močan, a odpira se okno za rez v septembru. Močnejši upad obrestnih mer lahko pričakujemo v prihodnjem letu.

Vse to ugibanje okoli politike obrestnih mer je prineslo močan majski odboj delniških pa tudi obvezniških trgov. Rast je seveda močno podprta z dobrimi rezultati poslovanja največjih svetovnih podjetij v prvem četrtletju, pa tudi s smelimi napovedmi za preostanek leta. Vzpodbudno je, da vidimo širitev območja rasti, se pravi, da trga ne vodi le nekaj največjih tehnoloških podjetij, ampak se rast širi tudi na preostala podjetja. Letos še posebej dobro, po letih stagnacije, kaže delnicam finančnih družb, predvsem bank. Slednje žanjejo ugodne razmere na finančnih trgih, saj so razlike med obrestnimi merami, ki jih računajo posojilojemalcem, in tistimi, ki jih plačujejo svojim varčevalcem, visoke in najvišje v zadnjih desetih letih. Dober gospodarski položaj drži slaba posojila na zelo nizkih ravneh, aktivnost vlagateljev pa krepi investicijske prihodke. Delnice finančnih družb so tako letos prinesle 12-odstotni donos v evrih, a so rezultati med bančnimi delnicami še boljši, še posebej med evropskimi bankami. Prej omenjeno počasno zniževanje obrestnih mer centralnih bank je voda na mlin vlagateljem v finančne delnice tudi za preostanek leta. Tudi če pogledamo slovensko borzo, je delnica NLB letos zvezda borznega parketa. Poleg tehnologije letos precej bolje kot lani kaže delnicam iz panoge zdravstva, saj se uspeh zdravila za hujšanje preliva tudi na druga področja zdravstva in letošnji donos je skoraj 9-odstoten. Panoga v donosu sicer nekoliko zaostaja za globalnim indeksom, a kar privlači vlagatelje, so relativno nizka vrednotenja in predvsem sprememba v trendih oziroma dinamiki, saj smo do zdravila za hujšanje zadnja leta iz podjetij le redko dobivali novice o pomembnih prebojih oziroma novih odkritjih.

Vrh v obrestnih mer ima še eno pomembno implikacijo. Povečuje privlačnost trgov v razvoju. Države trgov v razvoju se največkrat zadolžujejo v dolarjih, družbe trgujejo v dolarjih ali pa uporabljajo valutne, predvsem dolarske klavzule v svojih pogodbah. Vse to je logično, saj zaradi manjše stabilnosti njihove valute vzbujajo manj zaupanja kot dolar. A ker so obrestne mere visoke, to pomeni precejšen pritisk na dobičke družb in predvsem stroške zadolževanja tako družb kot držav. Obrat v obrestnih merah sedaj veča privlačnost investiranja v te bolj tvegane, a hitreje rastoče trge. Največjo utež predstavlja tudi Kitajska s svojimi ekonomskimi težavami, a vseeno vlagatelji že nekaj tednov očitno kitajski delniški trg ocenjujejo kot dovolj privlačen, da povečujejo naložbe. Kitajski trg je bil tako najboljši med vsemi večjimi trgi v aprilu in začetku maja. Tudi nedavni rezultati največjih tehnoloških družb kot so Tencent, Alibaba in JD, čeprav ne blesteči, so dovolj dobri, da podpirajo nadaljnjo rast kitajskih delniških naložb. Ne pozabimo, kitajska gospodarska kriza ter vmešavanje partije v podjetja je nekaterim podjetjem prinesel tudi 70% upad vrednosti delnic in sedanji odboj ki traja dober mesec je zgolj prvi korak v stabilizaciji položaja, a tiste pogumnejše vlagatelje predstavlja lepo naložbeno priložnost.

 

 

O avtorju: Aleš Lokar

Aleš Lokar ima dobrih 20 let izkušenj v finančnem sektorju. Kot analitik, upravitelj in borzni posrednik je deloval v borznoposredniških družbah BPH in PM&A. Od leta 2005 dalje je bil zaposlen kot upravitelj premoženja v borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je pomočnik direktorja naložbenega sektorja v družbi Generali Investments (prej KD Skladi). Upravlja naša najstarejša in največja sklada, Generali Galileo in Generali Rastko Evropa, ter Generali Globalni, ki se je preoblikoval iz investicijske družbe. Aleš Lokar je prejel prestižni naziv Naj upravljavec premoženja v Sloveniji leta 2017 in 2024 (po izboru revije in portala Moje finance).