Aktualno
Razumevanje korekcij na trgih je ključnega pomena za vlagatelje
Vrednostni papirji so nagnjeni k nihanjem vrednosti. V obdobjih, ko trgi dosežejo svoje vrhunce, se pogosto pojavijo vprašanja in špekulacije o možnosti tako imenovanih korekcij ali celo večjih padcev v medvedji trend. S sprejemanjem in razumevanjem narave teh nihanj lahko vlagatelji bolje navigiramo po turbulentnih časih na trgih in ohranimo mirnost, ko drugi na podlagi čustev sprejmejo napačne naložbene odločitve.
Kaj je korekcija na borzi?
Korekcija na borzi je tehnični izraz, ki opisuje zmanjšanje tržne vrednosti delnic, indeksov ali drugih finančnih instrumentov za od 10 % do 20 % od njihovih nedavnih najvišjih vrednosti. Kljub jasni definiciji, se izraz v korekcija v finančnih medijih včasih uporablja tudi, ko vrednostni papirji zdrsnejo za manj kot 10 %, a strogo definicijsko gledano ta uporaba ni pravilna. V povezavi s korekcijo se pogosto uporablja tudi naslednje sorodne izraze:
- Volatilnost oz. nihajnost je splošna meritev nihanj cen v določenem času in (za razliko od korekcije) ne opisuje nujno trenda upada cen vrednostnih papirjev.
- Bikovski trend (bull market) nasprotno predstavlja obdobja, ko so vrednostni papirji v trendu rasti. Splošno sprejeta definicija kot bikovski trend opredeljuje rast za 20% ali več od zadnjega dna.
- Medvedji trend (bear market) opisuje padec tržnih vrednosti za 20% ali več. So manj pogost pojav od korekcij. Medvedji trend na borzah pogosto zaznamujejo negativni ekonomski šoki ali recesija.
- Finančne krize so obsežnejši ekonomski dogodki, ki vključujejo več tržnih segmentov in lahko vodijo v dolgotrajne recesije. Finančne krize pogosto sprožijo korekcije ali medvedji trend na borzah.
Razumevanje in prepoznavanje korekcij
Korekcije so običajno manj turbulentne in krajše od medvedjih trgov ter so normalen del tržnih ciklov. Splošni ameriški borzni indeks S&P 500 denimo v povprečju korekcijo doživi na vsake 1,6 leta (money.com). Običajno so posledica enega izmed, ali pa kombinacije ekonomskih, političnih in psiholoških dejavnikov. Korekcije so torej povsem normalen del investiranja v vrednostne papirje kot so delnice in ne bi smele vzbujati prevelikega strahu med vlagatelji. Še več, korekcije vlagateljem ponujajo priložnosti za nakup vrednostnih papirjev po nižjih cenah in s tem nadpovprečne donose.
Primeri korekcij in njihov vizualni prikaz
Na spodnjem grafu gibanja vrednosti sklada Generali Amerika, je lepo razvidna korekcija, ki se je na ameriški borzi zgodila pozno spomladi in zgodaj poleti leta 2022 (del grafa pobarvan z modro). Vrednost točke sklada je bila aprila 2022 pri 2,09 EUR nato pa je do konca junija upadla na vrednost 1,78 EUR. Od lokalnega maksimuma do lokalnega minimuma je tako vrednost upadla za 14,8 %. Borze so nato postopoma okrevale, šlo je torej za tipično korekcijo na ameriškem borznem trgu.
Investicijski baloni in njihov vpliv na korekcije
Korekcije na finančnih trgih pogosto nastopijo kot posledica poka borznih balonov, ki nastanejo, ko čustva kot je pohlep in strah pred zamujenimi priložnostmi, vlagatelje motivirajo k sprejemanju neracionalnih odločitev in nakupu vrednostnih papirjev na podlagi pretekle rasti, ne pa notranje vrednosti naložbe. To vodi v spiralo rasti in vrednosti naložb začasno občutno presežejo realne vrednosti. Ko balon “poči”, sledi korekcija (ob večjih padcih obdobje medvedjega trenda), kar trge vrne na bolj realne nivoje.
Prepoznavanje investicijskih balonov zahteva pozornost na ključne znake, kot je nenavadno hitra rast vrednosti naložb brez fundamentalne podlage. Pri tem je potrebno biti previden, ko cene delnic ali drugih sredstev naraščajo hitreje od njihove osnovne vrednosti, ki jo podpirajo temeljni ekonomski kazalci. Pri delnicah se za potrebe vrednotenja na primer uporabljajo različni kazalniki, eden najenostavnejših in pogosto uporabljenih je razmerje med ceno delnice podjetja in dobičkom na delnico (P/E). Ko kazalnik močno preseže dolgoročna povprečja, je to lahko eden izmed znakov napihovanja balona. Seveda pa je pri analiziranju potrebno upoštevati tudi druge, tako kvantitativne kot kvalitativne, dejavnike. Preprosti znaki borznega balona so lahko tudi množično zanimanje za določeno naložbo, povečan obseg trgovanja in prekomerna uporaba finančnih vzvodov.
Poleg finančne pismenosti, ki nam bo omogočila, da prepoznamo napihovanje borznega balona, se vlagatelji najboljše obvarujemo z zlatimi pravilom investiranja – diverzifikacijo. Ker kot povprečni mali vlagatelj težko dosežemo ustrezno razpršenost portfelja delniških naložb, so dobra alternativa vzajemni skladi, preko katerih lahko že z nizkimi zneski dostopamo do široke palete strokovno upravljanih naložb. Več o vzajemnih skladih in splošnem dogajanju na trgih na brezplačnih finančnih webinarjih.
Za razliko od grafa sklada Generali Amerika, primer sklada Generali Jugovzhodna Evropa prikazuje primer klasičnega borznega balona, ki se je pred krizo leta 2008 napihnil na slovenski borzi in na borzah na področju Balkana. Vrednost točke sklada je od vrha doseženega julija 2007 pri 8,67 EUR do dna pri 1,81 septembra 2009 strmoglavila kar za 79 %. Cene delnic iz področja Slovenije in jugovzhodne Evrope so pred krizo močno presegale svojo realno notranjo vrednost, rast pa je v veliki meri temeljila na špekulacijah. Posledično je bilo okrevanje veliko bolj počasno, vrednost točke pa še do danes ni dosegla nivojev iz leta 2008. Pok balkanskega borznega balona leta 2008 je torej močno presegel okvirje korekcije in se prelevil v medvedji trend.
Korekcije kot priložnosti
Korekcije, čeprav so lahko psihološko zahtevne, predstavljajo priložnosti za vlagatelje, ki razumejo dolgoročne trende. Omogočajo namreč nakup naložb po ugodnejših cenah. Na njih lahko gledamo kot mehanizem, s katerim se trg prečisti in vrne na dolgoročno vzdržen trend rasti. Z razumevanjem, da so nihanja del naložbenega procesa, lahko vlagatelji bolje obvladamo svoja pričakovanja in čustva. Namesto da bi se odzivali panično, je ključno, da ohranjamo disciplino, upoštevamo dolgoročne cilje in izkoristimo priložnosti, ki jih te nihajnosti ponujajo.
Ključno pri tem je, da kot vlagatelji naredimo svojo nalogo in znamo presoditi, ali gre za korekcijo kvalitetne naložbe, ki se bo kmalu znova vrnila v trend rasti, ali pa je padec vrednosti posledica poka investicijskega balona, ki se je napihnil predvsem na podlagi iracionalnih čustev vlagateljev. Ker to predvsem za vlagatelje z manj strokovne podkovanosti v praksi ni tako enostavno, lahko na podobna vprašanja pomagajo finančnih svetovalci.
Pogosto zastavljena vprašanja
Kaj povzroči korekcijo?
Korekcijo lahko povzročijo različni dejavniki, vključno z ekonomskimi podatki, politično negotovostjo, spremembami obrestnih mer, in psihološkimi reakcijami trga na te dogodke.
Kako dolgo traja korekcija na trgih?
Dolžina borzne korekcije se lahko razlikuje, običajno pa traja od nekaj tednov do nekaj mesecev. Vse je odvisno od osnovnih vzrokov in tržnega sentimenta.
Kdaj nastopi korekcija?
Korekcije so nepredvidljive, pogosto sledijo obdobjem hitre rasti tržnih vrednosti, ko se pojavijo dvomi o vzdržnosti rasti, ali pa ob poslabšanju makroekonomskih podatkov in poslovanja podjetij. Vlagatelji bi morali ostati osredotočeni na svoje dolgoročne investicijske cilje in razmisliti o morebitnem nakupu kvalitetnih naložb, s katerimi se po korekciji trguje po ugodnejših cenah.
