Aktualno
Harris ali Trump, kaj pričakovati na kapitalskih trgih?
Osrednji politični, medijski in ekonomski dogodek letošnjega leta je tik pred vrati. Ameriške volitve bodo, tako kot že vse od leta 1875, potekale na prvi torek v novembru. Tradicija se je razvila iz praktičnih razlogov. V 19. stoletju je bil novembra običajno konec poljedelske sezone, torek pa je bil izbran, da volivci, ki so prihajali iz ruralnih območji, ne bi potovali na dan, ko je potekala nedeljska maša. Šestdesete volitve v ZDA, podobno kot bržkone vsake izmed predhodnih 59 volitev, nekateri označujejo za najpomembnejše v zgodovini. Za to oznako je letos argumentov kar nekaj. Po dolgem obdobju globalizacije, smo v zadnjih letih na geopolitičnem parketu priča pomembnim premikom. ZDA ostajajo globalni hegemon, vendar ob rasti vpliva in apetitov Kitajske in Indije, povezovanju držav skupine BRICS ter nekaterih znakih manjše enotnosti med ZDA in EU, ameriško politiko čaka zahteven prehod v bolj multipolaren svetovni red. Hkrati v ZDA naraščajo notranja politična razdeljenost, javni dolg in ekonomska neenakost med prebivalstvom. S porastom polemik o volilnih procesih in zaupanju v demokratične institucije bodo volitve pomembne tudi za ohranitev zaupanja javnosti v volilni sistem in institucije ZDA.
Vir fotografije: Financial Times
Kljub vsem izzivom pa so ZDA že ničkolikokrat dokazale, da ne glede na to, s kakšnimi ovirami se država sooča in kdo sedi v Beli hiši, so ameriški podjetniški duh, sposobnost neprestanega inoviranja ter želja po uspehu v kombinaciji s potrošniško naravnanim prebivalstvom ter podpornim pravnim in zakonodajnim okoljem neutrudljivi generatorji tehnološkega in gospodarskega razvoja. Ta se preliva v rast na ameriških borzah. V takšnem optimističnem borznem vzdušju je minilo letošnje obdobje pred volitvami, ko so delniški indeksi iz tedna v teden vztrajno dosegali nove rekorde.
Dogajanje na kapitalskih trgih v zadnjih dneh kaže, da vlagatelji nekoliko več možnosti za zmago pripisujejo Trumpu, pri čemer naj bi bil kongres razdeljen – republikanci naj bi osvojili senat, demokrati pa predstavniški dom. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bo rezultat zelo tesen in znan šele po optimističnem scenariju na volilni torek, po pesimističnem pa, zaradi morebitnega nepriznavanja rezultata volitev, celo kasneje. Prav to se zdi na kratek rok največji dejavnik tveganja, ki bi gotovo vnesel nemir tudi na borze. Nazadnje je zamuda pri razglasitvi zmagovalca po volitvah leta 2000 denimo prinesla 10-odstotni padec indeksa S&P 500.
Kdo bodo ekonomski zmagovalci in kdo poraženci ameriških volitev 2024, bo v največji meri odvisno od tega, kdo bo predsednik in kako bosta obarvana oba domova kongresa. V nadaljevanju so opisani štirje različni scenariji in pričakovani vpliv na finančne trge.
- Rdeči val (zmaga Trumpa in republikanska večina v kongresu):
V primeru zmage Donalda Trumpa in prevlade republikancev v kongresu je pričakovati znižanje davkov, zmanjšanje regulacije in izrazito spodbudno fiskalno politiko, kar bi pozitivno vplivalo na ameriška podjetja, zlasti v sektorjih, kot so energija, finance in industrija. Zmanjšanje davkov in manjša regulacija bi lahko podjetjem prinesla večje dobičke in dodaten zagon cenam delnic. Po drugi strani bi ta scenarij lahko povečal inflacijske pritiske, zaradi katerih bi bila ameriška centralna banka (Fed) primorana ohraniti višje obrestne mere oziroma jih v pesimističnem scenariju celo spet dvigniti. Pričakuje se, da bi se povečal ameriški dolg. Ameriške obveznice bi bile pod pritiskom, vrednost dolarja pa bi se verjetno vsaj kratkoročno zvišala. Delnice v Evropi in na trgih v razvoju bi bile pod pritiskom zaradi možnosti uvedbe novih tarif, Trumpova izolacionistična politika bi lahko stopnjevala potrebo po večji obrambni neodvisnosti držav članic EU in posledično povečevanje proračunskih izdatkov za obrambo. Pozitivna plat tega scenarija bi lahko bila večja možnost za dosego premirja v Ukrajini. - Trumpova zmaga z razdeljenim kongresom:
Če bi Trump zmagal, a bi kongres ostal razdeljen med republikance in demokrate, bi bila njegova zmožnost uvajanja večjih davčnih reform ali politik omejena. Analitiki napovedujejo, da bi se Trump v tem primeru usmeril v strožje tarifne in imigracijske politike, ki bi lahko negativno vplivale na ameriške delnice v panogah, najbolj odvisnih od mednarodnega trga, kot sta avtomobilska industrija in tehnologija. Tak scenarij bi bil negativen za evropski trg in trge v razvoju, saj bi bila izvozno naravnana podjetja izpostavljena tveganju novih tarif. - Razdeljen kongres pod Harrisovo administracijo:
V primeru zmage Kamale Harris z razdeljenim kongresom lahko pričakujemo nadaljevanje trenutnih politik z relativno stabilnostjo na področju gospodarskih in trgovinskih ukrepov. To bi zmanjšalo možnost novih tarif ali omejitev trgovine, kar bi ustvarilo bolj predvidljivo okolje za ameriška podjetja, zlasti v sektorjih, občutljivih na trgovinsko politiko. Razdeljen kongres namreč pomeni manjšo verjetnost sprejetja večjih zakonodajnih sprememb, kar prinaša status quo in je ugodno za trge. Pozitivno bi se odzvale tudi delnice, povezane z obnovljivimi viri energije oziroma zelenim prehodom, kateremu so precej bolj naklonjeni demokrati. Ta scenarij bi bil tudi voda na mlin izvozno naravnanim podjetjem na evropskih borzah in trgih v razvoju, saj je v njiih že vračunana precej visoka možnost zmage Trumpa in s tem uvedbe tarif. - Demokratski val (zmaga Harris in demokratska večina v kongresu):
Če bi demokrati prevzeli tako Belo hišo kot kongres, bi ta scenarij verjetno prinesel povečanje davkov na dobičke podjetij in dodatno regulacijo v sektorjih, kot so tehnologija, energija in finance. Višji davki bi imeli precejšen kratkoročen negativen vpliv na delnice v sektorjih z višjimi maržami, ki so občutljivi na davčne spremembe. Na drugi strani bi lahko borze pozitivno reagirale na demokratske ukrepe za zmanjšanje emisij in spodbujanje zelenih tehnologij, kar bi koristilo podjetjem, usmerjenim v obnovljive vire in trajnostne naložbe. Javnomnenjske raziskave in vrednotenja na trgu temu scenariju ne pripisujejo veliko možnosti.
Obdobje po volitvah je zgodovinsko gledano, ne glede na izid, pozitivno za globalne delniške trge, še zlasti za ciklične in vrednostne (value) delnice. Poleg tega je pred vrati december, ki je zgodovinsko gledano najbolj donosen mesec na borzah. Ugodne makroekonomske razmere v ZDA podpirajo nadaljnjo rast delniškega trga, zato bi morebitna povečana nihajnost in rotacija med posameznimi segmenti trga v prihodnjih dneh lahko ponudili vstopne priložnosti za dolgoročne vlagatelje. Zgodovina nas namreč uči, da je na koncu za trge, ne glede na barvo predsednika, pomembno ključno stanje v gospodarstvu ter pričakovanja o prihodnji rasti dobičkov. Če se z volitvami izognemo gospodarsko skrajnim scenarijem, kot so prevlada republikancev ali demokratov in ponovitvi napada na senat iz prejšnjih volitev, potem bo ameriški kapitalski trg volitve hitro pozabil in se ponovno osredotočil na poslovanje podjetij. V primeru bolj skrajnih scenarijev pa bodo pod največjimi pritiski kapitalski trgi v Evropi in Aziji, a pretresom se ne bo mogla izogniti niti Amerika.
