Aktualno
Mesečno poročilo KD Skladi december 2012
Družba KD Skladi je objavila na svoji spletni strani redno mesečno poročilo investicijskih skladov za december 2012 (17 podskladov KD Krovnega sklada in vzajemnega sklada KD Delniški dohodkovni). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji. Naložbeni komentar – mesec december December so zaznamovali predvsem dogodki v ZDA okoli pogajanj o […]
Družba KD Skladi je objavila na svoji spletni strani redno mesečno poročilo investicijskih skladov za december 2012 (17 podskladov KD Krovnega sklada in vzajemnega sklada KD Delniški dohodkovni). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.
Naložbeni komentar – mesec december
December so zaznamovali predvsem dogodki v ZDA okoli pogajanj o podaljšanju davčnih olajšav. Začasni kompromis so politiki sklenili ravno ob koncu leta ter se na ta način izognili fiskalnemu prepadu in grozečim gospodarskim posledicam.
Globalni delniški trgi so v preteklem mesecu pridobili 0,6 % vrednosti. Zaradi visoke politične negotovosti in pogajanj, ki so trajala do skrajnega roka, je ameriški delniški trg decembra izgubil 0,7 %, medtem ko so ostali razviti trgi, predvsem Zahodna Evropa in Japonska, močno porasli. Močno rast so zabeležile tudi države območja BRIC, kjer so indeksi pridobili med 3 in 5,5 %, negativno pa je izstopala Indija s padcem vrednosti. Po daljšem času so izrazito močno rast zabeležili tudi balkanski trgi, saj se je indeks okrepil kar za 4,8 %.
V ZDA je bilo dogajanje na trgu pogojeno predvsem s političnimi odločitvami, sicer pa makroekonomsko okolje ostaja relativno pozitivno. Rast industrijske proizvodnje se je novembra okrepila. To lahko pripišemo tako okrevanju po orkanu Sandy kot tudi okrevanju nepremičninskega trga in rasti prodaje avtomobilov. Predvsem nepremičninski trg kaže zelo spodbuden trend, saj so novembra zrasle tako cene nepremičnin kot tudi promet z njimi, sektor pa naj bi prvič po letu 2005 pozitivno prispeval k gospodarski rasti. Ameriška centralna banka je sredi meseca prilagodila program odkupovanja državnih vrednostnih papirjev z dodatnimi 45 milijardami dolarjev na mesec ter nekoliko nepričakovano vezala višino referenčne obrestne mere na stopnjo brezposelnosti in inflacije. S slednjim želijo še jasneje nakazati, da ne bodo dvigovali obrestnih mer, vsaj dokler brezposelnost ne pade pod 6,5 % in inflacija ne preseže 2,5 %.
V Evropi se je sredi meseca v ospredju spet znašla Grčija, ki je uspešno izvedla odkup državnih dolžniških vrednostih papirjev od zasebnih investitorjev. Lastnikom so ponudili povprečno 33 centov za evro in na ta način zmanjšali zadolženost države za približno 20 milijard evrov. To je bil zadnji pogoj trojke za črpanje nove tranše posojila. Pestro pa je bilo tudi dogajanje v Italiji, kjer je odstopil premier Monti, kar tržni udeleženci niso sprejeli z navdušenjem, ker se pod vprašaj postavlja zavezanost sprejetim reformnim ukrepom. Italijo spomladi čakajo parlamentarne volitve, na katerih pa bo s svojo listo nastopil tudi dosedanji premier.
Na visoko rast japonskega indeksa je vplival rezultat volitev, kjer je po treh letih znova zmagala liberalna stranka predsednika Abeja. Slednji je napovedal še bolj ohlapno monetarno politiko, s čimer naj bi končali obdobje deflacije. Kot cilj so napovedali nominalno gospodarsko rast v višini treh odstotkov in dvoodstotno inflacijo.
Od večjih trgov v razvoju je decembra padel le indijski indeks. Visoka inflacija, ki se sicer počasi umirja, ostaja najvišja med gospodarstvi območja BRIC, kar onemogoča nižanje obrestnih mer centralne banke. Ministrstvo za finance pa je v medletni reviziji popravilo napoved gospodarske rasti na 5,7 do 5,9 % iz prejšnje napovedi, ki je znašala 7,85 %. Na Kitajskem so tekom meseca omilili omejitve na naložbe tujih kvalificiranih investitorjev, kar je prispevalo k rasti naložb na notranjem kitajskem trgu.
Rast na globalnih trgih se je decembra odrazila tudi na balkanskih trgih. Izpostavimo lahko predvsem odločitev slovenskega ustavnega sodišča, ki ni dopustilo referendumov o slabi banki in državnem holdingu, s čimer se je nekoliko zmanjšalo politično tveganje, posledično pa je delniški indeks zrasel za 7,8 %.
