Aktualno
Zadolževanje države ali vstop tujih investitorjev v slovenske banke?
Vedno več ljudi se sprašuje, ali je Slovenija sposobna sama zagotoviti potrebna sredstva za sanacijo bančnega sistema, zato je bil na to temo opravljen intervju s pomočnico direktorja naložbenega sektorja Petro Lesjak. Intervju je bil objavljen tudi na portalu Vzpon.
1. Lanska izguba bančnega sistema Slovenije znaša rekordnih 600 milijonov evrov. Ali je država sposobna sama sanirati banke?
Po ocenah bonitetne S&P bo Slovenija v letu 2013 za prenos slabih terjatev bank na slabo banko potrebovala tri do štiri milijarde evrov, kar bi po ocenah agencije glede na slabe obete gospodarske rasti delež javnega dolga v BDP dvignilo z 48 odstotkov v 2012 na 59 odstotkov v 2013. Navedeno je bil eden izmed poglavitnih razlogov za znižanje bonitetne ocene Slovenije 12. februarja letos. Tovrstnega zneska Slovenija ne more financirati sama, saj bo vire treba pridobiti v tujini, vprašanje je le, ali bo šlo za zadolževanje države za ta namen ali za vstop tujih investitorjev v slovenske banke. Sposobnost države, da sama sanira banke, pa je poleg omejenih dostopov do sredstev, potrebnih za financiranje, treba gledati tudi z vidika sposobnosti upravljanja s slabimi terjatvami in sprejemanjem odločitev, pri čemer se politika zgodovinsko ni izkazala kot najboljši možen kandidat.
2. Predstavlja trojka rešitev za naš bančni sistem?
Trojka bi prinesla predvsem hitrejše in bolj odločno sprejemanje potrebnih ukrepov, kar bi verjetno pospešilo sanacijo, sama rešitev pa je odvisna še od drugih dejavnikov.
3. Kakšne bi bile negativne in kakšne pozitivne posledice prihoda trojke tako na bančni sistem, širše gospodarstvo in na življenje ljudi?
Posledice teoretičnega prihoda trojke bi se verjetno odrazile na vseh področjih, v prvi vrsti verjetno v obliki hitrejšega in bolj odločnega sprejemanja potrebnih reform, ki bi bile tudi bolj korenite. Dolgoročno bi to verjetno imelo pozitivne učinke na gospodarsko rast in strukturo slovenskega gospodarstva.
4. Znana so državna podjetja, katere naj bi država prodala. Ali se strinjate s prodajo podjetij, ki posedujejo pomembno infrastrukturo kot so Telekom, Luka Koper, Slovenske železnice?
Z vidika, da je država slab gospodar, je prodaja državnih deležev v podjetjih vsekakor smiselna. Pri vprašanju pomembnih infrastrukturnih podjetij oziroma podjetij, ki imajo status naravnega monopola oziroma zagotavljajo tako imenovane javne dobrine (železnice), pa je treba upoštevati tudi druge vidike zagotavljanje javnih dobrin. V teh primerih je morda smiselno razmisliti o oblikah tujih financiranj potrebnih infrastrukturnih projektov z dokapitalizacijami oziroma podobnimi oblikami. Vsekakor pa Telekom glede na konkurenco na trgu verjetno lahko izvzamemo s seznama infrastrukturno pomembnih podjetij.
5. Kako komentirate načrtovano privatizacijo vodnega omrežja, katero podpira Bruselj?
Privatizacije samega vodnega omrežja na tem mestu ne bi komentirali, gre pa vsekakor za koncept vprašanja zagotavljanja javnih dobrin.
Odgovarja: Petra Lesjak, CFA, pomočnica direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja dobro poučenih vlagateljev, KD Skladi
