Aktualno
Mesečno poročilo KD Skladi marec 2013
Družba KD Skladi je objavila na svoji spletni strani redno mesečno poročilo investicijskih skladov za marec 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji. Naložbeni komentar – marec 2013 Marca smo bili na svetovnih delniških trgih priča divergenci med donosnostjo razvitih in razvijajočih se ekonomij. […]
Družba KD Skladi je objavila na svoji spletni strani redno mesečno poročilo investicijskih skladov za marec 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.
Naložbeni komentar – marec 2013
Marca smo bili na svetovnih delniških trgih priča divergenci med donosnostjo razvitih in razvijajočih se ekonomij. Tečaji delnic »razvitih ekonomij« so marca kljub nastanku novega žarišča v evrskem območju (Ciper) nadaljevali pozitiven trend rasti. Na drugi strani pa so največje razvijajoče se ekonomije, predvsem Kitajska in Rusija, vlagatelje razočarale z negativno donosnostjo.
Globalni delniški trgi so marca pridobili na vrednosti. Na mesečnem nivoju so se okrepili za kar 3,7 odstotka. K rasti so ponovno največ prispevale Združene države Amerike, saj so se njihovi delniški trgi okrepili za zavidljivih 5,4 odstotka, merjeno v evrih. Razlog za rast ameriških borznih indeksov leži v pozitivnih makroekonomskih podatkih. Nekaj slabše, a še vedno pozitivno, jo je marca odnesla Evropa, ki je zabeležila rast v višini 1,3 odstotka. Model reševanja finančnih držav Cipra je eden glavnih razlogov za slabšo predstavo Evrope. Kljub temu, da gre z vidika celotne Unije za dokaj majhno državo in nizek znesek potrebne pomoči, je »ciprska saga« na evropske kapitalske trge vnesla veliko nemira. Ciprska vlada, ki ji je »trojka« pogojila državno pomoč zgolj v primeru, da sama zagotovi del sredstev, se je odločila za radikalen in do sedaj nepredstavljiv ukrep. Potrebna sredstva naj bi zagotovili tako, da naj bi delež depozitov (10 odstotkov) fizičnih in pravnih oseb zamenjali z lastniškim deležem v bankah. V strahu, da bi prišlo do nekontroliranega dviga depozitov, so ciprske banke začasno zaprle svoja vrata, prav tako pa je prišlo do omejitve dviga denarja na bančnih avtomatih.
Da je bil marec izjemno pozitiven mesec za vlagatelje, kaže tudi dejstvo, da so bili z izjemo segmenta materialov vsi ostali sektorji pozitivni. Sektorski pregled nam kaže, da so se marca najbolje odrezale delnice podjetij zdravstvenega sektorja. Le-te so na mesečni ravni zrasle za dobrih 7 odstotkov. Več kot 6- odstotno rast tečajev so zabeležile tudi delnice podjetij v segmentu osnovnih potrošnih dobrin in telekomunikacij. Razlog za negativno rast delnic podjetij, ki se ukvarjajo s pridobivanjem ter predelavo surovin in materialov, leži v strahu pred upočasnitvijo gospodarske rasti na Kitajskem, največji svetovni uvoznici surovin.
Trgi v razvoju v marcu niso sledili ZDA in EU, saj se je indeks BRIK znižal za 0,8 odstotka. Najslabše se je odrezala Kitajska, predvsem zaradi bojazni, da naj bi Kitajska centralna banka v strahu pred nepremičninskim balonom posegla v kreditno dejavnost bank. Nižja kreditna aktivnost in nekoliko nižje državne investicije bi se lahko v prihodnosti odrazile v nižji gospodarski rasti, kar je med vlagatelje vneslo nekaj nemira. Posledično so se znižali delniški tečaji, ki so v marcu padli za 2,6 odstotka, merjeno v evrih. Negativno donosnost v višini 1,6 odstotka so zabeležile tudi ruske delnice. Počasi se pobira tudi Brazilija, ki je leto začela izjemno slabo. Tečaji brazilskih delnic so marca v povprečju zrasli za 0,6 odstotka.
Marca se je ponovno slabo odrezal slovenski kapitalski trg, saj je indeks SBITOP izgubil 4,8 odstotka. Razlogi za padec delniških tečajev ostajajo enaki, izpostavili pa bi predvsem politično negotovost. Odprto vprašanje ostaja privatizacija domačih podjetij, katere usoda je vedno bolj meglena. Vse te aktivnosti bodo tudi v prihodnje odvračale tako tuje kot tudi domače vlagatelje z Ljubljanske borze. Zagotovo je imela na slovenski kapitalski trg velik negativen vpliv tudi krizna situacija na Cipru, saj so se tako v domačih kot tujih medijih pojavila namigovanja, da naj bi bila ravno Slovenija med vsemi članicami evrskega območja najbližje ponovitvi ciprskega scenarija.
Zaostrene razmere na Cipru so vplivale na slovenske obveznice, ki so se močno pocenile. Donos do dospetja referenčne 8-letne obveznice se je povečal za 1,2 odstotne točke, in sicer na 6,2 odstotka konec meseca. Na drugi strani pa so zrasle obveznice držav varnega zavetja, kot sta Nemčija in Francija. Tako se je nemška državna obveznica podražila in je njena donosnost do dospetja konec meseca dosegla 1,3 odstotka.
