Aktualno
Mesečno poročilo KD Krovnega sklada avgust 2014
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za avgust 2014. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji. Naložbeni komentar avgust 2014 Avgust se je pokazal kot vse kaj drugega kot počitniški mesec. Globalni delniški trgi so kljub slabšanju globalnega geopolitičnega položaja z […]
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za avgust 2014. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.
Naložbeni komentar avgust 2014
Avgust se je pokazal kot vse kaj drugega kot počitniški mesec. Globalni delniški trgi so kljub slabšanju globalnega geopolitičnega položaja z zaostrovanjem razmer v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu uspeli doseči zavidljivo, skoraj 3,9-odstotno rast. Izstopajo ameriški in razvijajoči se trgi, močno pa znova zaostajajo evropski delniški trgi, ki povečujejo letošnji zaostanek za ZDA. Po nedavni napovedi ECB o dodatnem stimuliranju evropskega gospodarstva so donosi na obvezniških trgih padli na novo najnižjo raven v zgodovini, kar kaže, da čas rekordno poceni denarja nikakor še ni končan.
Ameriška podjetja so po objavah rezultatov za drugo četrtletje znova pritegnila pozornost vlagateljev, saj se je ameriški delniški trg povečal za 5,6 odstotka. Boljše rezultate so dosegli skoraj vsi sektorji gospodarstva, še zlasti sta izstopala informacijska tehnologija in zdravstvo. Nekaj razočaranja je bilo le pri podjetjih sektorja potrošnje, saj so težave na trgih v razvoju (padanje valut trgov v razvoju, preiskave na Kitajskem, kriza v Ukrajini) negativno vplivale na multinacionalna podjetja, je pa bil ta učinek zaradi sorazmerno majhne izpostavljenosti v primerjavi s podobnimi evropskimi podjetji omejen in ni močneje negativno vplival na rast kapitalskih trgov.
Slika evropskega gospodarstva je po drugem četrtletju nekoliko čistejša, saj se zaostajanje rezultatov evropskih podjetij za napovedmi zmanjšuje. Očitno pa postaja, da je okrevanje medlo in da dodaten negativen sentiment v evropsko ekonomijo prinaša nerešen ukrajinsko-ruski konflikt. Zaradi močne vpetosti evropskega gospodarstva v morebitno rusko stopnjevanje sankcij vnaša dodatno negotovost, ki odvrača vlagatelje na kapitalske trge, zato avgustovski donos evropskih trgov z 1,8 odstotka močno zaostaja za drugimi trgi. Padanje evra proti dolarju pomaga konkurenčnosti evropskega gospodarstva, toda bolj kot to je pomembna avgustovska napoved ECB, da bo z novo stimulativno politiko aktivneje napadla nezaposlenost, ki je rak rana evropskega okrevanja, saj se ta nikakor noče zmanjšati.
Trgi v razvoju po odličnem juliju beležijo tudi odlični avgust. Trgi so se povečali za okroglih 5 odstotkov. Daleč najbolj je izstopala Brazilija z 12,8-odstotno rastjo, daleč spodaj pa je Rusija s še vedno presenetljivo 0,3-odstotno pozitivno rastjo. Kitajska kot največji trg se je okrepila za 4,8 odstotka, saj vlagatelji upajo, da bo spremenjena gospodarska politika uspešno odgovorila na vse večje izzive azijske velikanke, pa tudi vrednotenja največjih kitajskih podjetij so sorazmerno nizka, predvsem v primerjavi z zahodnimi podjetji.
Lokalni oziroma regijski trgi so bili bolj počitniško naravnani, čeprav so uspeli doseči 1,8-odstotno rast. še vedno se vse vrti okoli privatizacije, tako v Sloveniji kot tudi Romuniji, kot dveh največjih trgih v regiji. V Sloveniji smo po preklicu zamrznitve privatizacije znova videli več kupcev in posledično 1,1-odstotno rast indeksa, čeprav so bile tokrat v ospredju predvsem delnice z majhno utežjo v indeksu, kar je prineslo zelo velike razlike v mesečni donosnosti med posameznimi delnicami. Sami rezultati slovenskih podjetij so bili v okviru oz. nekaj pod pričakovanji, tako da bo v prihajajočih mesecih smer gibanja slovenskega trga kapitala določala predvsem hitrost privatizacije, saj na podlagi rezultatov in pričakovanj ni osnove za močnejšo rast.
Zaostritev geopolitičnih napetosti v povezavi z novimi sankcijami, ki hromijo mednarodno trgovino, neposredno vpliva na upočasnitev gospodarske dinamike v Evropi. Posledično smo opazovali v oktobru nadaljnje zmanjševanje inflacijskih pričakovanj, kar je pomenilo zniževanje zahtevanih donosnosti na obvezniškem trgu. Tako se je zahtevana donosnost 10-letne nemške obveznice prvič v zgodovini spustila pod psihološko mejo 1 odstotka in mesec zaključila pri 0,9 odstotka letno. Kljub nekoliko slabšemu začetku so se zaradi vse bolj pričakovanega kvantitativnega popuščanja ECB dobro odrezale tudi vse druge obveznice obrobnih držav in drugih bolj tveganih podjetniških obveznic.
