Aktualno
Mesečno poročilo KD Krovnega sklada september 2014
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za september 2014. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji. Naložbeni komentar september 2014 V primerjavi z avgustom je bil september na večini razvitih kapitalskih trgov bistveno bolj umirjen. Precej bolj razburljivo je bilo dogajanje […]
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za september 2014. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.
Naložbeni komentar september 2014
V primerjavi z avgustom je bil september na večini razvitih kapitalskih trgov bistveno bolj umirjen. Precej bolj razburljivo je bilo dogajanje na kapitalskih trgih držav v razvoju, kamor se je vrnila večja nestanovitnost. Kljub negativnemu prispevku k donosnosti s strani večine držav v razvoju je globalni delniški indeks mesec končal s pozitivno ničlo. Največ zaslug za to ima največja komponenta indeksa, delniški trg ZDA, ki je septembra znova dosegel rast tečajev. Na račun nekoliko slabših makroekonomskih podatkov so evropske delnice mesec zaključile rahlo v rdečih številkah, s čimer so še dodatno povečale letošnji zaostanek za ZDA.
Amerika je septembra ponovno postregla s kopico pozitivnih makroekonomskih podatkov. Rast BDP je bila najhitrejša po letu 2011, industrijska proizvodnja je na najvišji točki v zadnjih štirih letih, večje znake okrevanja pa kažeta tudi domača potrošnja in investicije. Ključno vprašanje tako vedno bolj postaja, kako dolgo bo Ameriška centralna banka (FED) ohranjala ohlapno monetarno politiko. Kljub večkratni izjavi guvernerke FED, da bodo ohranili zgodovinsko nizke obrestne mere, vse dokler ne bodo popolnoma prepričani, da lahko ameriška ekonomija deluje brez njene pomoči, se med tržnimi udeleženci povečuje število tistih, ki menijo, da bodo v ZDA (bistveno hitreje) dvignili obrestne mere. Ugibanja glede tega, kdaj bodo v FED obrnili politiko, močno in včasih s presenetljivim izidom vplivajo tudi na kapitalski trg. Z vsako novo pozitivno novico se poveča število tistih, ki stavijo na predčasno spremembo politike, kar skladno z »normalnim potekom dogodkov« negativno vpliva na delniške tečaje (navadno se delniški trg na pozitivne ekonomske novice odzove pozitivno). Da rast delniških tečajev v ZDA ni bila še višja, je tudi posledica večajočega geopolitičnega tveganja, saj se poleg ukrajinsko-ruske krize in vojaškega spopada na Bližnjem vzhodu zdaj odpira nov konflikt med Kitajsko in Hong Kongom.
Bojazen, da bo gospodarsko okrevanje v Evropi v drugi polovici leta ponovno nekoliko počasnejše, se je v septembru potrdila. Domala vse evropske države so postregle z nekoliko slabšimi makroekonomskimi kazalniki, med katerimi še zlasti izstopa upočasnitev industrijske proizvodnje. Pozitivno je na evropski delniški trg vplival sporazum o prekinitvi spopadov med ukrajinskimi vojaškimi silami in proruskimi separatisti. Na žalost je ukrajinsko-ruski spor hitro nadomestil nov dejavnik geopolitičnega tveganja, tj. referendum o neodvisnosti škotske. Ta se je končal neuspešno, saj se je večina škotov, po zagotovilu Londona o večji meri neodvisnosti, odločila za obstanek v Združenem kraljestvu. Kljub temu je povečanje negotovosti pred samim izidom referenduma negativno vplivalo na delniške tečaje evropskih podjetij. Z vsako novo negativno novico narašča verjetnost večjega posredovanja ECB.
Trgi v razvoju so po odličnem juliju in avgustu postregli z rdečimi številkami in večjo nestanovitnostjo. Največji padec delniških tečajev je septembra s 16 odstotki zabeležila Brazilija. Glavni razlog za korekcijo gre pripisati ponovni prednosti (v predvolilnih anketah) trenutne brazilske predsednice. Večina tržnih udeležencev si je želela sprememb na čelu države in s tem manjšega poseganja politike v tržno ekonomijo. Kljub prenehanju spopadov je EU Rusiji napovedala nove sankcije zaradi njenega domnevnega posredovanja v Ukrajini. Ruski delniški trg je izgubil 6 odstotkov. Zaradi skrb vzbujajočih makroekonomskih podatkov je kitajski delniški trg mesec začel globoko v rdečih številkah. Trend se je obrnil z 81 milijard dolarjev vredno finančno injekcijo, ki jo je kitajska centralna oblast namenila glavnim domačim bankam v naslednjih treh mesecih.
Lokalni oziroma regijski trgi so dosegli 1,1-odstotno rast. še vedno se vse vrti okoli privatizacije, tako v Sloveniji in Romuniji, kot na dveh največjih trgih v regiji. Uspešna prodaja Aerodroma nemškemu Fraportu je poskrbela za 2,3-odstotno rast slovenskega borznega indeksa. V prihajajočih mesecih bo smer gibanja slovenskega trga kapitala določala predvsem hitrost privatizacije, saj na podlagi rezultatov in pričakovanj ni osnove za močnejšo rast.
Upočasnitev gospodarske dinamike v Evropi je močno vplivala na inflacijska pričakovanja, ki so se v avgustu še dodatno znižala. To je podpiralo obveznice »netveganih« držav. Tako se je tik pred škotskim referendumom 10-letna nemška obveznica znižala na rekordno nizko vrednost 0,89 odstotka letno.
