Aktualno
Mesečno poročilo KD Krovnega sklada junij 2015
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za junij 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji. Naložbeni komentar junij 2015 Kapitalski trgi po vsem svetu so po pozitivnem začetku leta ob koncu prve polovice leta doživeli negativen obrat. Korekcija se je […]
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za junij 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.
Naložbeni komentar junij 2015
Kapitalski trgi po vsem svetu so po pozitivnem začetku leta ob koncu prve polovice leta doživeli negativen obrat. Korekcija se je zgodila v vseh naložbenih razredih in vseh regijah. Svetovni delniški indeks (donosnost v evrih) je v juniju upadel za okoli 4,10 %. Na razvitih trgih je v največji meri upadla Evropa, predvsem zaradi dogajanja okoli Grčije. Evropski delniški indeks je upadel za 4,78 % in ameriški za 3,70 %. Delniški indeks trgov v razvoju (BRIC) je v juniju izgubil 5,40 % vrednosti.
Ob koncu junija je Grčija tudi uradno postala prva razvita država, ki ni izpolnila svojih zapadlih obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Ker do roka ni poplačala 1,7 mrd EUR obveznosti, je posledično odrezana od dostopa do sredstev IMF. Grška saga, ki se vleče od začetka letošnjega leta, ko je oblast prevzela Syriza, je tako dosegla vrhunec. Razmere so se močno zaostrile, ko so grški pogajalci nepričakovano zapustili pogajanja o sprostitvi zadnje tranše pomoči in je bil v Grčiji razglašen referendum o varčevalnih ukrepih. Napeta pogajanja med Evropsko komisijo, IMF, ECB in Grčijo so vnašala negotovost na obvezniške trge že v zadnjih dveh mesecih. Zaradi prekinitve pogajanj tik pred rokom za končni dogovor in razglasitve referenduma, ki naj bi ga izvedli 5. julija 2015, so vsi kapitalski trgi doživeli še dodatno korekcijo. Pojavljajo se vprašanja, kako bodo rezultati referenduma vplivali na evroobmočje in kako naprej.
Makroekonomski podatki, ki prihajajo iz Evrope, so pozitivni. Pričakovanja glede objave vrednosti indeksa nabavnih menedžerjev (PMI) za Evropo so po razočaranjih v preteklih dveh mesecih na 49-mesečnem vrhu, podatki o količini denarja v obtoku pa prav tako kažejo pozitivno sliko. Dvig podatkov PMI v drugem četrtletju 2015 kažejo rast gospodarske aktivnosti v višini 2 % v EMU v letu 2015. Seveda rešitev grškega vprašanja celotne napovedi postavlja pod vprašaj in na trge vnaša veliko negotovost.
Ekonomski podatki v ZDA so v juniju ostali mešani, kljub temu se po padcu BDP v 1Q 2015 pričakuje rast BDP v višini 2,5 % v drugem četrtletju. Potem ko so ameriški potrošniki na začetku leta pretežno varčevali, se je ob rasti razpoložljivega dohodka in pozitivnem trendu na trgu dela zasebna potrošnja v maju 2015 povišala za kar 0,9 %. Podatki, kljub upočasnitvam na segmentu trajnih naročil in industrijske proizvodnje, povečujejo verjetnost dviga obrestnih mer s strani FED. Sočasno se pojavljajo poročila, ki predvidevajo določeno oklevanje ameriške centralne banke, da bi referenčno obrestno mero dvignila v času povišane volatilnosti na trgu obveznic, izhajajoče iz grške krize.
Poleg ECB in FED so tudi druge centralne banke trgov v razvoju izrazito aktivne. Kitajska centralna banka je v juniju ponovno, že četrtič od novembra 2014, znižala referenčno obrestno mero. Kljub temu se pojavljajo vprašanja, ali tovrstne spodbude dejansko delujejo na kitajsko gospodarstvo in ali ji bo uspelo doseči planirano letno rast 7 %, saj indeks nabavnih menedžerjev ostaja pod ravnjo 50, ki je meja za rast gospodarske aktivnosti. Inflacija na Kitajskem z 1,2 % ostaja pod ciljno mejo 2 %.
Lokalni delniški trgi so v zadnjem mesecu zaznali padec. Investitorji v Sloveniji so bili negativno presenečeni z razpletom dogodkov okoli Telekoma, Grčija pa tudi na lokalne trge vnaša večjo negotovost.
ECB je uspelo z odkupi obveznic prek razširjenega programa odkupov normalizirati dolgoročne obrestne mere in umiriti deflacijska pričakovanja. Dejavnost ECB je tako vsaj delno omejila učinek grškega šoka na obvezniške trge, predvsem na zahtevane donose drugih držav PIIGS, kljub temu pa je bil na obvezniških trgih opazen precejšen premik zahtevanih donosnosti. Zahtevani donos na 10-letno italijansko državno obveznico se je tako povišal na 2,2 %, na najvišjo raven po začetku leta.
