Aktualno
Mesečno poročilo KD Krovnega sklada november 2015
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za november 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji. Naložbeni komentar november 2015 Delniški indeksi so novembra dosegli pozitivno rast, z izjemo balkanskega delniškega indeksa. Svetovni delniški indeks MSCI se je novembra povišal za […]
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za november 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.
Naložbeni komentar november 2015
Delniški indeksi so novembra dosegli pozitivno rast, z izjemo balkanskega delniškega indeksa. Svetovni delniški indeks MSCI se je novembra povišal za 3,3 %, medtem ko sta med razvitimi trgi rasla tudi evropski in ameriški delniški indeks MSCI, in sicer za 2,5 % in 4,3 % (donosnost v evrih). Delniški indeks trgov v razvoju (BRIC) je novembra zrasel za 0,9 %.
V decembru se pričakuje sprememba temeljnih obrestnih mer v Evropi in tudi v ZDA. Evropska centralna banka (ECB) bo zasedala prva in naj bi po pričakovanjih znižala depozitno obrestno mero ali celo vpeljala dvotirni sistem depozitnih obrestnih mer, ki se bodo določale glede na plasirano količino denarnih sredstev pri ECB. Pričakovano je tudi povečanje skupne količine odkupov za 500 mrd EUR in povečanje količine mesečnih odkupov s 60 na 75 mrd EUR, kar bo še dodatno znižalo kratkoročne medbančne obrestne mere. Novembra je negativen postal tudi šestmesečni Euribor (-0,04 %). Rast cen življenjskih potrebščin v evroobmočju je oktobra kljub stimulusu znašala le 0,1 %. Objava vrednosti skupnega indeksa nabavnih menedžerjev (PMI) je novembra pozitivno presenetila (54,4), prav tako se je izboljšalo stanje v proizvodnem in storitvenem sektorju. Grške banke so novembra zbirale svež kapital, pred vrati grške države pa so tudi pogajanja o odpisu dolga in pokojninski reformi. Pri dokapitalizaciji grških bank bo sodeloval tudi EBRD, ki bo hkrati nadziral dokapitalizacijski postopek. Inflacijska pričakovanja na Japonskem ostajajo šibka, zato lahko januarja pričakujemo povečanje količine odkupov obveznic, ki bodo državo popeljale iz tehnične recesije.
Verjetnost dviga obrestnih mer v ZDA se ocenjuje na 75 %, to pa podpirajo tudi pozitivne objave ekonomskih podatkov. Navzgor je bila popravljena druga ocena bruto domačega proizvoda (BDP) za tretje četrtletje, z 1,5 % na 2,1 %. Domača potrošnja še naprej ostaja gonilo gospodarske rasti, pozitivni trend ostaja tudi na trgu dela in v nepremičninskem sektorju. Zaupanje potrošnikov je novembra upadlo (90,4), na nizki ravni je bila tudi osebna potrošnja. Zahtevani donos 10-letnega US Treasury-ja je v novembru končal pri 2,2 %. Ameriški dolar še naprej izgublja proti evru, tečaj EUR/USD je novembra padel za kar 4,0 % na vrednost 1,0565 dolarja za evro.
Mednarodni denarni sklad je potrdil, da bo kitajski juan od oktobra 2016 del košarice glavnih valut, t. i. posebnih pravic črpanja (SDR), kar bo v mednarodnem merilu povečalo pomembnost kitajske valute. Kitajski indeks nabavnih menedžerjev v proizvodnem sektorju (PMI) je novembra padel že tretji zaporedni mesec, kljub temu oblasti še vedno menijo, da je 7-odstotna stopnja rasti BDP dosegljiva. Rusija je zaradi geopolitičnega konflikta s Turčijo uvedla sankcije na uvoz turških kmetijskih izdelkov, ocene ekonomskih posledic še ni mogoče napovedati. Tečaj USD/RUB je novembra izgubil 3,7 % in mesec končal pri 66,42 rublja za dolar.
Slovenski delniški indeks je novembra dosegel rast v višini 0,3 %, medtem ko so ostali lokalni delniški trgi padli za 2,8 %. Na Balkanu prihaja do konfliktov na državnih mejah zaradi pribežniške krize, kar naj bi se v naslednjem mesecu umirilo zaradi dogovora med Turčijo in EU o strogem nadzoru pribežnikov na turški meji. Slovenija je od EIB prejela posojilo v višini 500 mio EUR za kritje stroškov nujnih projektov, iz katerih se bodo lahko krili tudi stroški, nastali zaradi pribežniške krize. Telekom Slovenije je skupaj z ameriškim skladom Apollo oddal ponudbo za nakup Telekoma Srbija.
Krivulje donosnosti evropskih držav so se novembra, še pred naslednjim zasedanjem ECB, še dodatno pomaknile navzdol. Donos 10-letne slovenske državne obveznice je padel za dodatnih 20 bt na 1,35 %, prav tako donos 10-letnega Bunda, na 0,47 %. Cene evropskih obveznic, ki se gibljejo obratno sorazmerno z donosi, pa so se povišale za 0,5 %.
