Aktualno
Nižanje bonitetnih ocen bankam se nadaljuje – Moody’s nižal oceno dveh bank
Agencija Moody's je 12. marca znižala dolgoročno bonitetno oceno največje slovenske banke NLB z B2 na CAA2 z negativnimi napovedmi, potem ko je že februarja znižala dolgoročno bonitetno oceno Abanki Vipi s CAA1 na CAA3, prav tako z negativnimi napovedmi.
Po bonitetnih ocenah se tri največje slovenske banke, čeprav pri Moodysu bonitetne ocene NKBM januarja niso znižali, nahajajo globoko v tako imenovanem špekulativnem razredu, napovedi pa so negativne.
Poglavitni vzrok za znižanje bonitetne ocene NLB je bilo predvsem predvidevanje bonitetne agencije, da bo za ohranjanje kapitalske ustreznosti banke skladno z zahtevami Evrope potrebna ponovna dokapitalizacija. Čeprav je država banko lani dokapitalizirala, je izguba 273 milijonov evrov povzročila ponoven padec pod zahtevan količnik kapitala. Moody’s pričakuje izgubo banke tudi letos. Pri tem je zanimiva njihova trditev, da je že tako nizka bonitetna ocena resnično dva razreda nad tem, kar bi bilo primerno, zgolj zato, ker menijo, da obstaja velika verjetnost pomoči v obliki državne dokapitalizacije.
V nasprotju z NLB Moody’s Abanki na podlagi delnega državnega lastništva, pomembnega tržnega deleža in državnega zagotavljanja likvidnosti priznava le en razred pribitka k bonitetni oceni, ki bi jo drugače ocenil za primerno. Kot najpomembnejši vzrok za znižanje bonitetne ocene naše tretje največje banke so v svojem poročilu navedli neuspelo 50-milijonsko dokapitalizacijo in izgubo, ki ogroža že tako šibko kapitalsko pozicijo te banke.
Je pa bonitetna agencija Moody’s bonitetno oceno Slovenije ohranila na ravni BAA2 – v nasprotju z agencijo Standard & Poor’s (S&P), ki je 12. februarja znižala bonitetno oceno Slovenije za en razred, in sicer na A-/A-2 s stabilnimi obeti. Napovedi za Moodysovo bonitetno oceno so, kot navaja agencija v svoji letni kreditni oceni, objavljeni 20. februarja, negativne prav zaradi slabih razmer v bančnem sistemu in razburkanega političnega okolja. Pri tem ne moremo zanemariti negativnih napovedi agencije, ki po 2,3-odstotnem znižanju gospodarske rasti v Sloveniji, tako kot Umar, pričakuje ponovno bistveno zmanjšanje gospodarske aktivnosti leta2013 (- 1,3 odstotka, napoved evropske komisije pa je še bolj negativna z -2 odstotka) in povečanje zadolženosti.
V zadnjem poročilu Banke Slovenije o poslovanju bank v zadnjem letu navajajo, da se je bilančna vsota slovenskih bank znižala za 3,1 milijarde evrov, bančni sistem kot celota je posloval s 664 milijoni evrov izgube, v minusu pa je že tretje zaporedno leto. Kapital slovenskih bank se je lani, kljub dokapitalizacijam in izvedenim ukrepom (odkupom podrejenih obveznic in manjšanju operativnih stroškov), prav zaradi izgub znižal za 107 milijonov evrov. Po tem ko je S&P kot vzrok za znižanje bonitetne ocene navedel razmere v bančnem sistemu in strošek štirih milijard evrov, potrebnih za rešitev stanja, je Moody’s v svojem poročilu slovenski finančni sistem opredelil kot največje tveganje države. Ob tovrstnem dogajanju bosta imela novi guverner Banke Slovenije in finančni minister polne roke dela.
Petra Lesjak, CFA, pomočnica direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja dobro poučenih vlagateljev, KD Skladi
