Aktualno
Kako do denarja za sanacijo bank?
V začetku maja 2013 je po burnih reakcijah kapitalskih trgov vlada objavila nacionalni reformni program 2013-2014, v katerem je v sklopu ukrepov za izvajanje posebnih priporočil Evropske komisije v okviru tretjega priporočila, ki se nanaša na finančni sektor, predvidenih več ukrepov za stabilizacijo bančnega sektorja.
Program je bil predstavljen tudi v Bruslju, in čeprav je bil odziv mlačen, pa vsaj zavrnitve nismo doživeli. V okviru teh ukrepov je bilo poleg ustanovitve Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), kamor bodo prenesene slabe terjatve bank, predvideno povečanje osnovnega kapitala bank v višini do ene milijarde evrov. V začetku junija se je po skupščinah dveh največjih slovenskih bank izkazalo, da so ocene o potrebni dokapitalizaciji v reformnem programu prenizke. V NLB, ki je leta 2012 poslovala, s približno 304,9 milijona evrov izgube, je bil izglasovan sklep, da se lahko osnovni kapital banke v naslednjih petih letih brez skupščinskega sklepa poveča za 500 milijonov evrov. V NKBM pa so lastniki po dokapitalizaciji s konverzijo hibridnih obveznic v kapital v višini 100 milijonov evrov marca letos izglasovali še 400 milijonov evrov nadaljnje dokapitalizacije.
Tako lahko ugotovimo, da bosta dve največji banki dejansko porabili celotno kvoto, predvideno za dokapitalizacijo bank, kar postavlja v negotov položaj preostale banke v državi ali realnost sprejetega programa. Prav tako je slaba banka vsekakor potreben in nujen korak, vprašanje pa je, ali lahko v obsegu, kakršen je zastavljen, v resnici reši težave bančnega sistema pri nas. Če podatki, da bi naj šlo za prenos zgolj slabih terjatev NLB in NKBM držijo, se postavlja vprašanje, kaj bo s preostalimi bankami, ki prav tako nujno potrebujejo kapital. Lahko sklepamo, da bo potrebnih več sredstev za stabilizacijo bančnega sistema, kot predvideno. Ali se bodo našli drugi investitorji?
Slovenska javnost se morda premalo zaveda, da so banke motor gospodarstva, in čeprav so slabi krediti poleg preveč agresivne kreditne politike in boja za tržni delež bank tudi posledica drugih interesov v nekaterih primerih, pa upadanje gospodarske aktivnosti v Sloveniji slabša do zdaj relativno dobre kredite podjetjem, ki jih banke v veliki meri zaradi prenizkega kapitala tudi niso sposobne še naprej kreditirati ali refinancirati. Gospodarstvo je tako ujeto v gordijski vozel in – naj so nam bankirji všeč ali ne – stabilne in delujoče banke gospodarstvo potrebuje.
In kje bo Slovenija potrebna sredstva dobila? Avkcija letnih zakladnih menic, ki jo je ministrstvo za finance izvedlo minuli ponedeljek, je nekoliko meri odraz razmer na kapitalskih trgih pa tudi razmer v Sloveniji. Ponudbe za nakup enoletnih zakladnih menic so bile namreč v razponu od 1,85 odstotka do 4,2 odstotka letno, nominalna letna obrestna mera vpisanih zakladnih menic pa je na koncu znašala 2,95 odstotka, kar je za 93 bazičnih točk višje od izdaje letnih zakladnih menic v februarju.
Petra Lesjak, CFA, pomočnica direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja dobro poučenih vlagateljev, KD Skladi, d. o. o.
