Aktualno
Z ohlajanjem ekonomije kitajske delnice rastejo
Zadnji podatki kažejo, da se kitajska industrijska proizvodnja še vedno upočasnjuje. Kazalnik zaupanja menedžerjev v predelovalni dejavnosti (PMI, Purchasing Managers Index), ki ga merita HSBC in Markit Economics, je padel že peti mesec zapored, zaradi česar se vedno bolj krepijo dvomi, ali bo Kitajska letos dosegla ciljno, 7,5 odstotno stopnjo gospodarske rasti. Zakaj torej delnice rastejo?
Vedno bolj jasno postaja, da se prehod na nov model gospodarske rasti, ki bo namesto na investicijah temeljil večinoma na domači potrošnji, ne bo zgodil čez noč in brez težav. Za rast razpoložljivih dohodkov, temelja domače potrošnje, se bo morala kitajska ekonomija pomakniti navzgor po lestvici dodane vrednosti. Vzpon tehnološko »konkurenčnih« podjetij, kot sta Tencent in Alibaba, kaže, da je tovrsten proces že v teku, vendar bo za popolno »preobrazbo« potrebnega več časa. Premik po lestvici dodane vrednosti je ključen tudi z vidika kitajske konkurenčnosti. Dvoštevilčna rast plač v zadnjem desetletju je povzročila znaten inflacijski pritisk, ki ga kitajski izvozniki vedno težje prenašajo na končnega potrošnika v obliki končne cene, kar se je že negativno odrazilo v maržah podjetij. Celoten položaj še dodatno otežuje kopica dolga, ki so si ga v zadnjih letih nakopala domača podjetja, kar še posebno velja za podjetja v nepremičninskem sektorju.
Kitajska oblast se je tako znašla pred (zgodovinskim) ekonomskim eksperimentom, ki zajema prestrukturiranje ekonomskega modela (zmanjšanje državnih investicij in poudarek na domači potrošnji), zagotavlja zadostno stopnjo gospodarske rasti (7-8 odstotkov letno), ki še zagotavlja zaposlitev desetim milijonom dela željnim državljanom na leto, in hkrati omejuje kreditno ekspanzijo, ki napihuje (predvsem) domači nepremičninski sektor. Večina investicijske javnosti je zaradi težavnosti naloge same izjemno skeptična, da bo Kitajski (vsaj kratkoročno) uspelo najti rešitev, ki bi zadostila tem medsebojno izključujočim se zahtevam, kar se odraža tudi na kapitalskih trgih. Da z reformami (vsaj delno) mislijo resno, kažejo februarski podatki o najnižji stopnji rasti državnih investicij od leta 2001 in prvi stečaj kitajskega podjetja zaradi neplačila obveznosti v novejši zgodovini. S tem, ko je oblast »dovolila« stečaj, je domačim podjetjem pokazala, da špekulativnega in neodgovornega zadolževanja v prihodnje ne bo več odobravala ter da so dnevi državne pomoči mimo. Kljub temu zadnji makroekonomski podatki kažejo, da se najverjetneje ekonomija ohlaja hitreje, kot bi si na Kitajskem želeli, in da brez državnih investicij (še) ne bo šlo. Z vsako novo slabo novico iz gospodarstva tako rastejo verjetnost novega vala državnih spodbud in z njo delniški tečaji.
Sašo šmigić, KD Skladi
