Aktualno
V pričakovanju spodbud kitajske delnice letijo v nebo
Zaradi nepričakovano močnega padca uvoza in hkrati nekoliko slabše rasti izvoza v minulem mesecu se je okrepila bojazen, da naj bi se gospodarsko kolesje na Kitajskem začelo hitreje upočasnjevati. To pomeni, da se je povečal pritisk na politično vodstvo države, naj začne hitreje izvajati spodbujevalne ukrepe, s katerim bi zagotovili doseganje ciljne 7,5-odstotne, gospodarske rasti. Privlačna vrednotenja in obeti novega vala državnih spodbud sta pognala Kitajske delnice na triletne vrhove.
Novembra se je na medletnem nivoju izvoz zvišal za 4,7 odstotka (analitiki so pričakovali več kot 8-odstotno rast), medtem ko se je v enakem obdobju uvoz znižal za 6,7 odstotka (bistveno nižje od pričakovanj analitikov, ki so za november napovedovali skoraj 4-odstotno rast uvoza). Posledično je Kitajska prejšnji mesec dosegla rekordni trgovinski presežek 54,5 milijarde ameriških dolarjev. Glede na to, da je Kitajska največji svetovni uvoznik surovin in energentov, na njeno trgovinsko bilanco zagotovo vpliva gibanje tržnih cen teh dobrin. Zaradi občutnega padca cen surove nafte in posledično drugih energentov, ki smo mu priča v minulih mesecih, lahko zagotovo del upada uvoza pripišemo tem dejavnikom. Bistveno bolj skrb vzbujajoč je podatek, da se je kljub ugodnejšim tržnim razmeram na surovinskih trgih močno skrčila količina uvoza teh dobrin. To nakazuje nižjo raven fizičnega povpraševanja kitajskega proizvodnega sektorja in predvsem gradbeništva, ki se je znašlo v težki situaciji. Predvsem zaradi vladnih ukrepov v minulih dveh letih, s katerimi so poskušali preprečiti nevarnost nastanka »nepremičninskega balona«, ki se je začel nevarno napihovati najprej na račun ugodnih bančnih posojil in pozneje tudi prek tako imenovanega bančništva v senci (angl. Shadow banking). Večina vladnih posegov je bila usmerjena v omejevanje kreditne aktivnosti bank, predvsem prek dvigovanja deleža obveznih rezerv, ki jih morajo imeti banke pri centralni banki, in dvigov temeljne obrestne mere, ki služi kot izhodišče za določanje vseh drugih obrestnih mer. Zaradi poslabšanja makroekonomskih razmer bodo najverjetneje prvi spodbudni ukrepi prišli ravno v obliki ohlapnejše denarne politike, usmerjene v povečanje kreditne aktivnosti domačih bank. Prvi (nepričakovani) rez obveznih rezerv je kitajska centralna banka izvedla 21. novembra. Prihodnje leto pričakujemo, da bo na Kitajskem prišlo vsaj do enega reza temeljne obrestne mere in dveh do treh rezov obsega obveznih rezerv. Privlačna vrednotenja in obeti novega vala državnih spodbud pa sta pognala kitajske delnice na triletne vrhove.
Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz
