Aktualno
Brazilija zaradi boja proti inflaciji znova v recesijo?
Nedavni dvig referenčne obrestne mere centralne banke nazorno kaže, da namerava brazilska predsednica Dilma Rousseff izpolniti predvolilno obljubo o boju proti inflaciji ne glede na ceno. Januarski dvig referenčne obrestne mere je bil tretji zaporedni dvig od oktobrskega nastopa mandata vlade, obrestna mera pa se je v tem obdobju z 11 odstotkov dvignila na 12,25 odstotka. Trenutno brazilski centralni banki strategija uspeva, saj se je od začetka ukrepov do danes inflacija nekoliko znižala, negativni učinki pa se že kažejo na gospodarski rasti.
V današnjem času, ko domala vse večje centralne banke, z izjemo ameriške, v želji po spodbujanju gospodarske rasti pripravljajo oziroma že izvajajo ohlapno monetarno politiko, lahko ukrep brazilske centralne banke označimo kot zelo pogumno dejanje. Nasprotno od pozitivnih učinkov, ki jih ima restriktivna denarna politika v boju proti inflaciji, je njen učinek na gospodarsko aktivnost v državi vse prej kot spodbuden. Dvig obrestnih mer dodatno upočasni kreditno aktivnost, danes nujno komponento gospodarske rasti. še posebej lahko ti negativni učinki pridejo do izraza v primeru, ko je gospodarska aktivnost v državi že pred izvajanjem tovrstne politike šibka. V ekonomiji obdobje upočasnjevanja gospodarske rasti in naraščajoče inflacije imenujemo stagflacija. Zaradi kombinacije dveh nezaželenih ekonomskih pojavov je odpravljanje stagflacije velik izziv za politiko. Ukrepi za odpravo inflacije oziroma spodbujanje gospodarske rasti si pravzaprav nasprotujejo, okrevanje pa je v tem primeru lahko zelo dolgotrajno. Brazilska vlada se je odločila za politično bolj nepriljubljeno različico in na prvo mesto prioritet postavila boj zoper inflacijo. Za to je pripravljena plačati ceno (še) nižje gospodarske rasti, kar bo med prebivalstvom zagotovo povzročilo veliko mero nejevolje. Glede na to, da je mandat nastopil šele oktobra lani in je do naslednjih volitev še kar nekaj časa, je ta del »vladavine« zagotovo najprimernejši za izvajanje med ljudstvom neprimernih ukrepov.
Kaže, da brazilski centralni banki (in tudi vladi) vsaj trenutno strategija uspeva, saj se je od začetka ukrepov do danes inflacija nekoliko znižala, vendar pa še vedno vztraja pri visokih 6,4 odstotka na letni ravni. Žal so se negativni učinki višjih obrestnih mer že začeli kazati na domači potrošnji, še posebno na prodaji na drobno, ki se je začela nekoliko upočasnjevati. Veliko bo odvisno od naslednje objave gospodarske rasti, saj bo v primeru rdečih številk Brazilija zdrsnila v tehnično recesijo (dve zaporedni četrtletji negativne gospodarske rasti), kar bi lahko privedlo (kot smo v Braziliji pod vodstvom gospe Rousseff že velikokrat videli) do spremembe denarne politike.
Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz
