Samo nebo je meja

Zdi se, da vse več vlagateljev na globalnih trgih meni, da je le nebo meja. Delnice so na rekordnih vrednostih in se po vrednotenjih približujejo vrednostim iz zadnjih nekaj balonov, donosi obvezniških naložb pa so na nivojih, kjer še niso bili nikoli v zgodovini. Vlagatelji v švicarske desetletne obveznice že nekaj časa plačujejo švicarski državi, da jim lahko posodijo denar, kupci nemških desetletnih obveznic pa prejemajo le še približno 0,3-odstotni letni donos. Tudi slovenske desetletne obveznice so se prejšnji teden spustile na odstotek na leto, kar je bilo še pred enim letom nepredstavljivo.

Vse to je posledica poplave likvidnosti, denarja, ki ga največje centralne banke ustvarjajo že nekaj let, da bi zagnale gospodarstva. A ta denar večinoma ostaja v finančnih krogih in napihuje tečaje obveznic in delnic. Delnice na evropskih trgih so v le slabih dveh mesecih in pol pridobile skoraj 15 odstotkov. Podatki o toku denarja med skladi kažejo, da so močno povečali nakupe predvsem ameriški in japonski institucionalni vlagatelji, ki z zadnjimi nakupi šele nevtralizirajo prodaje iz let 2011-2013. Delež evropskih delnic v njihovih portfeljih namreč še ne presega deležev v njihovih primerjalnih indeksih. Zaradi tega in zaradi nadaljevanja politike poceni denarja lahko pričakujemo nadaljevanje nakupov evropskih delnic s strani neevropskih vlagateljev. A pri tem ne smemo pozabiti na dejstvo, da vrednotenja le še stežka opravičujejo višje cenovne nivoje. Da bi ta vrednotenja spet postala privlačna za povprečnega vlagatelja, sta potrebni višja gospodarska rast v Evropi ter boljša dobičkonosnost evropskih podjetij. A reka denarja, ki jo ustvarjajo centralne banke, je trenutno bistveno večja sila od vrednotenj podjetij, zato verjetno v bližnji prihodnosti še ni pričakovati obrata.
 
Sklenemo lahko s pozitivnim tonom za našo deželo na sončni strani Alp. Nizke obrestne mere omogočajo refinanciranje našega dolga z manjšimi stroški za proračun. še pomembneje pa je dejstvo, da navkljub kričanju nasprotnikov privatizacije, da se v krizi ne prodaja državnih podjetij lahko rečemo, da krize ni. Treba se je le ozreti malo naokoli. Vrednotenja podjetij so rekordna, denar praktično zastonj, oboje pa je idealna kombinacija, da za naše privatizacijske «bisere« dobimo tako želeno premijo.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja