Kitajska ni Grčija

Upočasnjevanje drugega največjega svetovnega gospodarstva dobiva nove razsežnosti. Sredi julija so le 14 dni po zaključku četrtletja objavili sedemodstotno rast BDP, ki je bila povsem enaka napovedim. Sledila je tridnevna devalvacija juana, ki je trge močno presenetila in močno povečala nezaupanje vlagateljev v informacije, ki prihajajo iz Kitajske. Pretekli petek so objavili, da zaupanje kitajskih gospodarstvenikov iz industrije še naprej pada, in sicer na najnižjo vrednost po krizi iz leta 2009. Tudi vsi ukrepi centralne banke ter partije, da bi ustavili padanje borze, niso bili uspešni, zato smo včeraj lahko videli največji padec kitajske borze od leta 2007, saj je osrednji indeks izgubil 8,5 odstotka. Kitajski indeksi so od vrha pred dvema mesecema izgubili že 38 odstotkov vrednosti, a so še vedno več kot 40 odstotkov višje kot pred enim letom.

Vsa ta negotovost se je zdaj prenesla na globalne trge, saj je Kitajska večini držav zelo, če ne najpomembnejši gospodarski partner. Nemčija izvozi šest odstotkov vsega blaga na Kitajsko. Za EU izvoz na Kitajsko predstavlja nekaj več kot en odstotek BDP, za ZDA nekaj pod odstotek. Za Japonsko recimo več kot tri odstotke BDP in več kot 20 odstotkov vsega izvoza. Za EU ter ZDA se podatki ne zdijo pomembni, a če govorimo, da letos pričakujemo nekaj več kot enoodstotno rast BDP v Evropi, ta številka pri nas pomeni razliko med rastjo in recesijo. Za azijske države pa je trgovina s Kitajsko stvar preživetja. Tajvan tja pošlje 40 odstotkov vsega izvoza, Južna Koreja 30 odstotkov, Avstralija pa 35 odstotkov. Posledično ima strah pred nadaljnjim ohlajanjem kitajskega gospodarstva velik vpliv na svetovne borze. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha, in trgovina se ne bo ustavila, a že manjše zmanjšanje (denimo prodaja avtomobilov na Kitajskem je v juniju upadla za tri, julija pa šest odstotkov) ima močan vpliv na dobičkonosnost podjetij. Padce na borzah lahko razumemo tudi kot odgovor na negotovost, na večanje likvidnostnih rezerv vlagateljev, podjetja bodo zmanjšala zaloge ter povečala učinkovitost ter fleksibilnost svojega poslovanja, da se bodo hitreje odzvala na nepredvidljivo prihodnost.

Vsak padec na borzah s seboj prinaša tudi nakupne priložnosti. Star borzni pregovor govori, da se delnice kupuje, ko je na ulicah kri in strah na vrhu. Ali smo že tam, je težko reči, zgodovina in izkušnje kažejo, da še ne, a priložnost bo zagotovo prišla in takrat bodo spet nagrajeni potrpežljivi vlagatelji. Po drugi strani pa imajo tisti, ki niso najboljši v lovljenju dna (ali vrha), danes odlično priložnost, da z enakomernimi časovnimi nakupi dosežejo ugodno povprečno ceno.