Aktualno
Zdi se, da gre zdaj zares
Skoraj desetletje je minilo, odkar je konec junija 2006 ameriška centralna banka FED zadnjič dvignila ključno obrestno mero. V tem času se je zgodilo marsikaj. Kot odgovor na najhujšo finančno krizo je FED konec leta 2008 znižal obrestno mero na 0–0,25 odstotka in začel kupovati obveznice na sekundarnem trgu z namenom zniževanja tudi dolgoročnih obrestnih mer.
Že kar nekaj časa pišem in pričakujem, da bi morala biti ameriška ključna obrestna mera višja glede na dobre makroekonomske podatke. Guvernerka Yellen je v zadnjem letu vedno našla razloge, s katerimi je argumentirala svojo nedejavnost. Oktobrska izjava, kjer so iz teksta izpustili »globalna nesorazmerja«, ki naj bi se jih bali pri ustavitvi pozitivne gospodarske dinamike, namiguje, da so pripravljeni na dvig obrestnih mer.
še zanimiveje je opazovati novinarsko dikcijo. V prvih treh kvartalih so ekonomisti, uradniki, politiki in novinarji kot po pravilu za dvig obrestnih mer uporabljali nežni izraz lift. To je pravzaprav nenavadna beseda za finančne strokovnjake z večdesetletnim stažem. Razumneje bi bilo namreč uporabljati kar izraz dvig ali v žargonu hike.
Normalizacija izrazoslovja je prišla z objavo podatkov trga dela prejšnji teden. ZDA so v mesecu oktobru ustvarile bistveno več služb, kot so pričakovali analitiki. 271 tisoč delovnih mest je veliko več, kot bi jih potrebovali za ohranjanje izjemno nizke 5-odstotne brezposelnosti. Ocenjujejo, da bi bilo treba mesečno ustvarjati okoli 100 tisoč novih delovnih mest. To pomeni nadaljevanje trenda zniževanja brezposelnosti. Začetno fazo pregrevanja na trgu dela nakazuje tudi rast plač, ki z dvigom za 2,5 odstotka nekako dohiteva nominalno rast ameriškega BDP.
Na podlagi napisanega bo FED izjemno težko argumentiral svojo neaktivnost v decembru, kar je trg že sprejel in vračunal v tečaje. še najbolj se je to videlo v zvišanju vrednosti ameriškega dolarja, ki je samo proti evru pridobil okoli dva odstotka, in številni špekulirajo, da bi se proti koncu leta lahko približal pariteti. Pričakujemo lahko nov paket stimulacije Evropske centralne banke.
A treba je opozoriti, da ima desetletje nizkih obrestnih mer številne težko merljive posledice. Finančna panoga je z izvedenimi finančnimi instrumenti dodobra izkoristila omenjeno okolje in vprašanje je, kako se bo odzvala na njegovo spremembo. Na drugi strani pa je večina zaposlenih v finančno panogo vstopila v zadnjem desetletju, kar nakazuje na pomanjkanje izkušenj ob močni spremembi trenda. Za Evropejce bo ameriška saga nekakšna uvertura in vpogled v prihodnost, ki za nas sledi čez slabi dve leti.
Primož Cencelj, CFA
