Aktualno
Prihodnja poraba v zdravstvu
Trenutna poraba za zdravstvo v državah OECD (skupaj predstavljajo okoli 60 odstotkov svetovnega BDP) je zadnjih nekaj let naraščala. Najvišjo rast so beležile bolnišnice, kjer so izdatki najbolj porasli. Na drugi strani so izdatki, ki jih ljudje porabijo prek lekarn, v zadnjih letih nekoliko upadli. Vidimo, da so posamezniki nekoliko bolj previdni pri porabi svojega denarja za zdravila in druge medicinske pripomočke, več pa porabijo drugi subjekti v zdravstvenem sistemu. Velik vpliv na to je imela seveda tudi ameriška zdravstvena reforma, ki je vključila ljudi brez zavarovanja v zdravstveni sistem. S tem so se povečali tudi izdatki za zdravstvo v ZDA.
V prihodnjih letih glavna tema postajajo zdravila višjega cenovnega ranga. Vprašanje je, ali bodo zdravila, ki so namenjena redkejšim in zahtevnejšim boleznim, dostopna vsem ali samo tistim, ki si bodo to lahko privoščili. Farmacevtska podjetja, ki so omenjena zdravila razvila, želijo, da bi bila njihova zdravila dostopna čim širšemu krogu ljudi. S tem bi se njihovi zaslužki povišali, vendar se je treba vprašati, kakšne so zmožnosti zdravstvenih zavarovalnic in posledično posameznih držav.
Če pogledamo izdatke za zdravstvo v razmerju do BDP, je ta za države OECD v višini 1,5 odstotka. Pričakovati je, da bo s staranjem prebivalstva omenjena številka še narasla. Podatki prav tako kažejo, da z rastjo BDP rastejo tudi privatni izdatki, ki jih ljudje namenjajo svojemu zdravju. Zanimiv je tudi podatek za ZDA, kjer so specialna zdravila, predvsem za zdravljenje raka, v letu 2012 predstavljala samo odstotek vseh receptov, znesek, porabljen za omenjena zdravila, pa je predstavljal kar 25 odstotkov vseh izdatkov za zdravila na recept.
Ameriška farmacevtska podjetja so v zadnjih letih na trg spravila nadpovprečno število zdravil, ki omogočajo zdravljenje bolezni, za katere do sedaj ni bilo učinkovitih zdravil. Njihove cene za zdaj ostajajo visoke. Vseeno so napovedi, da bodo prav omenjena zdravila predstavljala več kot 50 odstotkov vse rasti, ki je bo deležna poraba v zdravstvu. Če bodo farmacevti sposobni spustiti cene in se bo delež izdatkov za zdravstvo v posameznih državah povečeval, bo to gonilo, ki bo predstavljalo povečano porabo v prihodnjih letih. Povpraševanje je seveda prisotno, težava pa je cena. Prav tako je ključno vprašanje, ali za višje cene dobimo bolj zdravo povprečno populacijo. V določenih primerih je zdravljenje namreč zelo vprašljivo.
Prihodnja rast farmacevtov temelji na specializiranih zdravilih (predvsem za zdravljenje raka, hepatitisa C, previsokega krvnega tlaka, avtoimunskih bolezni itd). Ti segmenti lahko predstavljajo lepo popotnico za dobre rezultate farmacevtskih podjetij. Nekaj vprašanj glede upravičenosti ter predvsem njihovih cenah ostaja, saj so določene implikacije na zdravje vprašljive.
David Zorman, upravitelj
