Aktualno
Brexit bo, brexita ne bo?
Naj pojasnimo na začetku. Govorimo o glasovanju Britancev o izstopu iz Evropske unije, ki bo 23. junija letos, in o potresnih sunkih, ki jih morebitno glasovanje za lahko pošlje evropskemu in svetovnemu kapitalskemu trgu. Trenutno je tabor proti nekoliko močnejši, a do referenduma sta še slaba dva meseca in tabora vsekakor še nista položila vseh kart na mizo. Gre za največjo preizkušnjo Evropske unije od ustanovitve njene predhodnice pred 64 leti in posledično se vsi svetovni akterji čutijo poklicane povedati svoje mnenje, čeprav večina Britancev vidi to zgolj kot vmešavanje v njihove notranje zadeve. Zaradi visokih vložkov se temu primerno obnaša tudi kapitalski trg. Vlagatelji vsak dan spremljajo izjave politikov in raziskave mnenja ter svoje investicije prilagajajo stanju »na terenu«. Bližje bomo dejanskemu glasovanju, večji in sunkovitejši bodo premiki na trgih.
Glavni delniški indeks britanskega trga leto izgublja tako proti evropskemu indeksu kot tudi proti ZDA. Funt je od začetka leta do sredine aprila izgubil skoraj 10 odstotkov v primerjavi z evrom. Zadnji teden zopet nekoliko pridobiva, a predvsem zaradi tega, ker ankete kažejo nekoliko več glasov za nasprotnike izstopa, vendar je premikanje navzgor in navzdol relativno nepomembno v primerjavi s tistim, kar se lahko zgodi po glasovanju. Poglejmo oba scenarija. V primeru zmage tabora nasprotnikov izstopa lahko delniški tečaji močneje zrastejo in ujamejo v rasti ZDA, predvsem zaradi zmanjšanja tveganja ter povečanja zaupanja tako v kapitalske trge kot v gospodarstvo. Do tukaj je vse skupaj pozitivno. Tej možnosti obstanka v EU so naklonjene tudi angleške stavnice, kjer je verjetnost izstopa ocenjena od 20 do 40 odstotkov med posameznimi stavnicami, povprečje pa je bližje 20 odstotkom kot 40. A problem bo nastopil, če se uresniči negativen scenarij. Vsem je jasno, da bo imel negativen vpliv tako na britanski kot tudi evropski BDP. Jasno je tudi to, da bo imel močnejši vpliv na Veliko Britanijo. Nekatera velika podjetja in finančne institucije so že napovedali, da bodo v primeru izstopa selili del svoje dejavnosti v Pariz in Frankfurt. Dejstvo je, da je EU z Britanijo bistveno pomembnejši partner v globalni tekmi z ZDA, Rusijo, Kitajsko, Latinsko Ameriko itd. kot vsaka posamezno. še pomembnejše je v primeru izstopa zmanjšanje zaupanja v Evropo kot tako. Politična nestabilnost še nikoli ni prinesla nič dobrega. Z izstopom Britanije bi se odprla pandorina skrinjica z vprašanjem »kdo bo naslednji«. Prinesla bi krepitev evroskeptičnih strank in povečala napetosti med preostalimi članicami. Britanija je bila vedno največji zagovornik prostega trga in minimalnega vmešavanja države v posel. Predsednik uprave Lufthanse se je pred tedni slikovito odzval na debato o izstopu Britanije iz EU z izjavo »Britanci, ne pustite nas samih v EU s socialisti, kot so recimo Francozi«. Izjava povzema razmišljanje podjetij, ki se vse težje spopadajo z rastočo bruseljsko birokracijo. Zato bi verjetno odhod Britanije za preostalo Evropo položaj še poslabšal.
Če zaključimo, je verjetnost izstopa trenutno približno 20-odstotna. Prav zaradi tega je le deloma vračunana v cene na delniških in obvezniških trgih. A ker cene na trgih kažejo, kaj si vlagatelji mislijo o prihodnosti in ta z izstopom Britanije postane bistveno bolj meglena, bi po izstopu tudi evropski trg postal bolj nepredvidljiv ter zaradi večjega tveganja vrednoten nižje. Zaostanek za ZDA bi se še povečal. Zato predreferendumska previdnost ni odveč.
Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja
