Mirno do konca 2016

Smo sredi sezone objav rezultatov poslovanja za tretje četrtletje, večja pozornost pa je namenjena predvsem prvim napovedim podjetij za leto 2017. Objave podjetij za tretje četrtletje pozitivno presenečajo. Večina podjetij presega napovedi, predvsem pa je razveseljivo, da organsko rast, čeprav včasih skromno, dosegajo tudi velika mednarodna podjetja iz »starih« panog, kot so živilska ali industrijska podjetja. Največje presenečenje do zdaj so pripravile ameriške finančne institucije, kjer so vse večje banke pokazale rast poslovanja in dobičkonosnosti ter močno kapitalsko bazo. IT-sektor je že po tradiciji močan, čeprav rezultate velikanov, kot sta Apple in Google, še pričakujemo. Edino negativno presenečenje je relativna zadržanost nekaterih podjetij pri napovedih za zadnje četrtletje ter predvsem za leto 2017.

To je povsem skladno z našim pisanjem pred mesecem dni, da je vidljivost zaradi prevelikega števila dogodkov slaba. Centralnim bankam, politikom in geopolitičnim napetostim je uspelo ustvariti gosto megleno zaveso, zaradi katere se podjetja težko odločajo za naložbe, saj ne vedo, v katero smer bo šel razvoj ali pa nove regulatorne zahteve. Najnovejši primer so recimo električni avtomobili oz. avtomobili z motorjem z notranjim zgorevanjem. Bodo v Nemčiji leta 2030 res naprodaj le električni avtomobili ali pa se proizvajalcem kljub vsemu še splača vlagati v izboljšavo bencinskih in dizelskih motorjev? Če bodo le električni avtomobili, kako naj se odzivajo podjetja, ki so vezana na motorje z notranjim zgorevanjem? Kaj bo potem storila nemška država z električnim omrežjem? Sončne celice in vetrne elektrarne so postavili večinoma na severu, na Baltiku, največ energije se porabi na jugu Nemčije. Električnega prenosnega omrežja medtem niso nadgradili. Bodo na jugu Nemčije električne avtomobile polnili z elektriko, proizvedeno iz premoga in plina? To vse so vprašanja, s katerimi se ukvarjajo velika globalna podjetja, pravih odgovorov pa ni. Tudi ameriška volilna kampanja se večinoma vrti okoli nepomembnih škandalov, odgovorov, kako na primer nadgraditi propadajočo infrastrukturo, pa ni.

Zato lahko leta 2017 pričakujemo nadaljevanje povsem nepredvidljivega poslovanja, z rastjo borznih tečajev, ki je hitrejša od rasti dejanskih rezultatov, pa se povečuje tveganje za močnejšega popravka. Pomembni bosta predvsem komunikacija in aktivnost centralnih bank, saj so te s poceni denarjem napihnile trge, zdaj pa bodo ob prvi resnejši omembi krčenja podpore ti baloni začeli puščati. Največji balon je na trgu obveznic, ki še nikoli niso imele tako nizkih donosov. Obveznice sestavljajo največji kos investicijske pogače vlagateljev in že majhen premik na obvezniških trgih lahko premakne delniške trge za 10 ali 20 odstotkov. Zato naj ima vlagatelj pred prerazporejanjem portfelja konec leta v mislih predvsem sestavo, ki da najboljši odgovor na možno korekcijo leta 2017.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja