Aktualno
Bančni sistem med poglavitnimi razlogi za znižanje bonitetne ocene Slovenije
Po tem, ko je bila bonitetna ocena Slovenije od 6. novembra 2012 na t.i. opazovanju »credit watch«, pa je bonitetna agencija Standard & Poor's (S&P) 12. februarja 2013 znižala bonitetno oceno za en razred na A-/A-2. Zanimivo pa je, da zahtevani donosi na slovenske obveznice, na znižanje bonitetne ocene, niso odreagirali izrazito negativno, za kar se gre zahvaliti dejstvu, da je bonitetna hiša znižano dolgoročno bonitetno oceno Slovenije ocenila kot stabilno.
Vendar pa razlaga znižanja bonitetne ocene, ki jo je S&P podal v svojem poročilu, ni ohrabrujoča. Kot poglavitni razlog za znižanje navajajo naraščajočo raven dolga glede na BDP. Poglavitni absolutni dvig dolga bo v prihodnosti prišel iz prenosa slabih terjatev bank na slabo banko, za kar bo Slovenija po ocenah S&P v letu 2013 potrebovala tri do štiri milijarde evrov, ob čemer se moramo zavedati, da bo znesek enak ne glede na način sanacije bank. To bo po ocenah agencije, glede na slabe obete gospodarske rasti, delež javnega dolga v BDP dvignilo z 48 odstotkov v 2012 na 59 odstotkov v 2013.
V poročilu S&P o oceni tveganja bančne industrije v državah se Slovenija uvršča v skupino 7 (v skupini 1 so države z najnižjim tveganjem bančnega sistema, v skupini 10 pa tiste z najvišjim) skupaj z Irsko, medtem ko se španija uvršča v skupino 5, Portugalska v skupino 6, Italija v skupino 4, Grčija pa v skupino 8. Takšno slabo stanje v slovenskih bankah povzroča, da banke vedno težje dostopajo do tujih virov financiranja, posledično pa zaradi slabega stanja svojih bilanc tudi znižujejo obseg financiranja gospodarstva.
V Biltenu Banke Slovenije, z januarja 2013, lahko zasledimo podatek, da so se posojila nefinančnim podjetjem do novembra 2012, glede na isto obdobje leta 2011, znižala za 10,5 odstotka, slovenske banke pa so zaradi stroška rezervacij in oslabitev do konca novembra 2012 poslovale z izgubo v višini 274 milijonov evrov.
Ureditev razmer v bančnem sistemu, z dokončno sanacijo bank na kakršen koli način, s čimer bodo le-te ponovno lahko prevzele svojo vlogo motorja gospodarske aktivnosti, je nujna za stabilnost in rast slovenskega gospodarstva ter posledično za bonitetno oceno ter dostop Slovenije do mednarodnih finančnih trgov. Agencija S&P in druge mednarodne ustanove seveda poudarjajo tudi druge pomembne faktorje za stabilizacijo javnih financ ter okrepitev gospodarske aktivnosti, ki so prav tako nujno potrebni. Vsekakor se moramo zavedati, da je potreben paket ukrepov, ki bodo okrepili konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter njegovo privlačnost za tuja in domača vlaganja.
V nasprotju z določenimi tujimi mediji S&P ne verjame, da bo Slovenija za refinanciranje svojih obveznosti morala zaprositi za pomoč Evropo. Proračun Republike Slovenije za leto 2013 predvideva maksimalno zadolževanje v višini 4,6 milijarde evrov, s čimer bi refinancirali tudi del glavnice, ki zapade v plačilo v 2014 in 2015. Za samo izvrševanje proračuna potrebujemo okoli 1,5 milijarde evrov, kar ne vključuje predvidenih sredstev za sanacijo bank. Ob tem izdajo stabilnega dolgoročnega dolga ovirajo nesoglasja v slovenski politiki in nezavezanost vseh političnih strank k potrebnim reformam. Slabšanje bonitetne ocene pa ni ohrabrujoč pokazatelj, zato se pojavlja vprašanje, kako dolgo lahko država s kratkoročnim dolgom financira svoje potrebe in potrebe sanacije gospodarstva, ki z vsakim dnem odlašanja naraščajo.
Petra Lesjak, CFA, pomočnica direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja dobro poučenih vlagateljev, KD Skladi
