Aktualno
Brexit potisnil nafto pod 50 dolarjev
Potem ko so na četrtkovem referendumu državljani Velike Britanije izglasovali izstop iz Evropske unije (brexit), so se v petek zjutraj globalni kapitalski trgi obarvali rdeče. Po pričakovanjih je bilo najpestreje na valutnih in delniških trgih, močan padec pa smo videli tudi na blagovnih borzah. Surova nafta je petkovo trgovanje končala 4,9 odstotka nižje.
Morebitni izstop Velike Britanije iz Evropske unije lahko močno zamaje krhko ravnotežje na energetskih borzah. V tem trenutku največja neznanka v enačbi negotovost glede obširnosti negativnega učinka na agregatno povpraševanje po energentih, kot posledice upočasnitve gospodarske aktivnosti v EU, Veliki Britaniji in morda tudi širše. Analitiki še vedno ne znajo popolnoma oceniti morebitnega izpada BDP, zato z uradnimi ocenami še ne moremo postreči. So si pa domala vsi enotni, da negativni učinki zagotovo bodo in da bomo četrtkovo odločitev britanskih državljanov na svojih kožah žal čutili dlje časa. Poleg nižje pričakovane gospodarske rasti v Evropi in posledično nižjega povpraševanja so pred nami tudi dogodki, ki bodo vplivali na stran ponudbe. Nigerijske oblasti naj bi bile blizu sklenitvi premirja z oboroženimi uporniškimi skupinami, ki so nedavno prevzele nadzor nad delom naftnega omrežja in tako Nigeriji onemogočile izvoz približno 300.000 sodčkov surove nafte na dan. Nigerijski minister za energetiko je v zadnji izjavi za medije sporočil, da naj bi Nigerija že prihodnji mesec svetovni agregatni ponudbi ponovno prispevala 2,2 milijona sodčkov surove nafte na dan. Prav tako si lahko kmalu obetamo vrnitev polne proizvodnje iz Kanade, kjer so naftna polja v nekaterih predelih Alberte zaustavila proizvodnjo zaradi obširnih gozdnih požarov. Analitiki ocenjujejo, da naj bi Kanada v prihodnih dneh k agregatni ponudbi prispevala dodatnih 400.000 sodčkov surove nafte na dan, kolikor naj bi bilo izpada proizvodnje zaradi naravne katastrofe. Negotovost glede prihodnjega povpraševanja in rast ponudbe zagotovo nista v korist visoki ceni surove nafte, zato ne preseneča poziv ruskega ministra za energetiko za ponoven razmislek o uravnavanju višine agregatne ponudbe, saj bi v nasprotnem primeru po njegovem mnenju ponovno videli močnejšo korekcijo tržne cene črnega zlata.
Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz
