Koliko v resnici vpliva varčevanje v vzajemnih skladih na socialne transferje

 

 

Pa je temu res tako?
Prihranki družine vsekakor vplivajo na vlogo pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije ali znižanja plačila vrtca, toda ko govorimo o finančnem stanju mlade družine, moramo biti pri izračunu za upravičenje socialnega transferja natančni, da svojim družinskim prihrankom ne naredimo nepopravljive škode.

Ob tem starši nemalokrat pozabljajo na pasti hranjenja denarja v »nogavici«, saj s tem, ne samo da tvegajo izgubo vrednosti in potencialnih dolgoročnih donosov, denar, hranjen doma je tudi izpostavljen nevarnostim (rop, požar, poplava …).

Prav tako pa s takšno obliko varčevanja svojim otrokom ne kažejo dobre prakse in jih prikrajšajo za pomembno vrednoto, ki jo je treba otrokom privzgojiti že od malega.

Kateri dohodki in premoženje se upoštevajo in kako vplivajo?

Pri ugotavljanju oziroma določanju višine otroškega dodatka, državne štipendije ali znižanega plačila vrtca se pri izračunu upoštevajo vsi dohodki, prejeti v preteklem koledarskem letu, ter drugo premoženje (nepremičnine, osebna in druga vozila, vrednostni papirji, denar na TRR ali drugem računu, hranilne vloge, druga denarna sredstva, evidentirano premoženje itd.).

Premoženje se pri ugotavljanju upravičenosti do socialnih transferjev upošteva tako, da se dohodku družine prišteje znesek, ki bi ga v enem letu prejeli iz obresti, kot če bi bil na bančnem računu v obliki vezane vloge. Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera vezanih vlog za gospodinjstva od 1 do 2 let, za leto pred letom vložitve po podatkih Banke Slovenije.

Po podatkih Banke Slovenije je obrestna mera za leto 2018 znašala 0,37 %. Ker pa se obrestne mere vsako leto znižujejo, bo ta za vloge, oddane v letu 2020, še nižja.

V primeru, da imate na varčevalnem računu 10.000 €, ima enak učinek, kot če bi imel vsak starš približno 4 € višjo mesečno plačo.

Primer: Družina ima 30.000 € prihrankov

Če ima 4-članska družina 30.000 € prihrankov, se ti prihranki preračunajo v letni fiktivni dohodek. Najprej se od tega zneska odšteje 19.304,64 €, ostanek pa se upošteva kot premoženje in fiktivni dohodek na ta znesek znaša zgolj 39,57 € za leto 2018.

Kaj pa prihranki na banki?

Če imate na banki 20.000 €, znaša fiktivni dohodek 74 € letno, torej 6,01 € na mesec, ki se razdeli med člane gospodinjstva. Pri 4-članski družini se ta prihodek torej poviša za 1,54 € na mesec po osebi.

Kaj pa delnice in vzajemni skladi?

Pri delnicah in vzajemnih skladih se vrednost upošteva po trenutnih tečajih naložb na tečajnici. Recimo, da imate premoženja, ki ga upoštevamo po tečajnici v skladih ali delnicah za 40.000 €. V 4-članski družini znaša tako fiktivni dohodek, ki ima vpliv na socialne transferje zgolj 3,08 € mesečno na osebo.

Varčevanje v skladih ne vpliva na otroški dodatek in višino cene vrtca
Kot smo lahko videli, varčevanja v skladih, delnica in ne nazadnje tudi na banki prinesejo le majhen delež h končnemu izračunu višine letnih dohodkov družine in v praksi največkrat ne vpliva na višino otroškega dodatka in ostale socialne transferje (subvencija znižanega plačila vrtca, državna štipendija …).

Zato je to morda le dober izgovor, da se varčevanja ni treba lotiti. Vendar se je treba zavedati, da je bolje imeti privarčevanih 20.000 €, kot pa se izgovarjati na to, da varčevanje vpliva na subvencijo plačila vrtca in druge socialne transferje.

 

Prihajajoče novoletne zaobljube – ali veste, kam odteka vaš denar

 

 

Seveda si ob tem postavite finančni cilj na način, da bo v novem letu obogatil vaše življenje. Ob tem se morda vprašate kako? Če želite ugotoviti, kako si postaviti ta cilj, morate najprej vedeti, kaj z denarjem želite doseči, torej namen. Denar je sredstvo, ki ga lahko uporabljamo, da nam pomaga ustvariti življenje, kot si ga želimo. Res je potreben čas, da pridemo do točke, da si z denarjem situiramo življenje po svojih željah in zmožnostih, ampak prav zato moramo vseskozi imeti svoje cilje za dosego želenega.

Se boste v novem letu izognili neprijetnemu občutku zaključku meseca, ko je denarnica prazna, vi pa ne veste, kam je šel denar?
Najprej si postavite nekaj vprašanj, ki vam lahko pomagajo pri postaviti finančnega cilja. Na primer, ali želite načrtovati vašo prihodnost v takšni smeri, da boste lahko kupili stanovanje, hišo ali le zamenjali osebni avtomobil? Si želite izboljšati vaše finance tako, da se znebite dolgov ali finančno stanje načrtovati tako, da boste skozi leto prihranili denar? Ste ob tem že poskrbeli za vašo pokojnino, da preudarno varčujete in investirate že zdaj? Ali vam vaš denar omogoča izpolnjevanje vaših osnovnih potreb? Ali veste kam odteka vaš denar – tako da se boste v novem letu izognili neprijetnemu občutku zaključka meseca, ko je denarnica prazna, vi pa pravzaprav niti ne veste, kam je šel denar? Ali vam finančno stanje omogoča tudi potovanja in raziskovanja sveta in vas s tem bogati? Pri tem ima seveda vsak posameznik različne prioritete in svoje želje, ki se razlikujejo glede na prioritete in želje vaše širše družine in prijateljev. Ne glede na to, pa vedno začnite pri sebi, torej katere so vaše prioritete in se ob tem odločite, kaj je za vas najpomembnejše. Vaši cilji morajo izhajati iz vas samih, torej iz vašega okolja, ki kažejo na to, kdo ste in kaj je najbolj pomembno za vas.

Postavite si finančni cilj
Poskusite si postaviti finančni cilj tako, da preprosto začnete varčevati in da vaši prihranki rastejo počasi. Varčevanje dobi smisel, ko si postavimo cilj, kot na primer, kaj želimo s privarčevanim denarjem doseči. Torej, da veste, za kakšen namen varčujete in koliko želite privarčevati. Ne glede na to, kako dolgo bo trajalo doseganje vašega zastavljenega finančnega cilja, je pravi čas za začetek zdaj. Prej, kot boste naredili načrt varčevanja za finančni cilj, prej ga boste lahko dosegli. Svoje prihranke lahko tudi oplemenitite. Za dosego tega cilja vam lahko pomagajo vzajemni skladi, ki so sestavljeni iz različnih naložbenih razredov in za katere se preudarno odločite. S pametno naloženim denarjem boste svoje cilje lažje dosegli.

Veste, kako upravljate z vašim denarjem?
Če želite postaviti finančne cilje tako, da vam obogatijo življenje dolgoročno, morate vedeti in ob tem določiti, kako želite živeti vaše življenje – ter to dosegati glede na vaše finančne zmožnosti in navade. Četudi se kdaj počutite, da z vašim ciljem niste uspeli, lahko vedno znova poskusite. In prej ko ponovno začnete, bolje se boste počutili. Ne čakajte na določen rok, da boste nadaljevali z naslednjo stopnjo k dosegu želenega. Namesto tega sprejmite, kar morate storiti za dosego kratkoročnega ali dolgoročnega želenega cilja in začnite od začetka že na prvi točki k dosegi le-tega. Vsi stremimo k napredku in razvoju, tako na osebnem področju kot tudi na področju svojih financ. To vključuje tudi način, kako upravljamo z denarjem, torej ali poznamo svoje izdatke, trošimo denar pametno, varčujemo za pokojnino in preudarno plemenitimo privarčevana sredstva. Še naprej se razvijajte tako osebno kot finančno, imejte cilje, želje, svoje zaobljube in upravljajte vaš denar na način, ki vas bo približal k smeri boljšega življenja za vas in možnosti so, da boste videli tudi vaš pozitiven napredek, ki vam bo obogatil vaše življenje. Želim vam srečno in uspešno novo leto.

 

Naložbe v korona letu

 

 

Odpovedana so potovanja, letala so ostala na tleh, zaustavljena je proizvodnja, odpovedani so prenekateri dogodki, delovanje trgovin in storitev pa je močno omejeno. Vendar počasi gospodarstvo spet pospešuje. Po vsem svetu obstajajo tudi ukrepi državne pomoči, ki znašajo več milijard evrov, kar podpira trge. Ključna informacija, ki je sprožila pozitivizem na trgu, pa je bila zagotovo vest o iznajdbi cepiva proti koronavirusu. Večina borznih indeksov si je po marčevskem padcu tako že opomogla in nekateri dosegajo že nove vrhove.

Pogled v zgodovino
Pogled v zgodovino kaže, da je gibanje tečajev na borzi verjetno bolj odvisno od pričakovanj udeležencev na trgu, dolgoročnih podatkov o podjetjih, gibanja obrestnih mer in svetovnih gospodarskih razmer. Ti dejavniki vplivajo na dolgoročno uspešnost. Od leta 1900 je nemški delniški trg dosegel povprečno letno donosnost 3,3 % po odšteti inflaciji, kljub dvema svetovnima vojnama in zlomoma borz leta 1928 in 1987. Ameriške delnice so celo pridobile letno 6,5 odstotka. Ta dolgoročni razvoj kaže, da se naložbe v delnice, kljub začasnimi večjimi nihanji cen, izplačajo.

In kako naj v tem korona kaosu odreagirajo vlagatelji?
Priporočljivo je, da ohranijo mirne živce, ker se jim bo to obrestovalo. Vsak vlagatelj mora vedeti, da se cene delnic nikoli ne gibljejo le navzgor. Padci vrednosti delnic in borzne krize so del normalnega borznega dogajanja. Vendar so v večini primerov odzivi vlagateljev na sunkovite padce, zelo burni. Tako je bilo tudi marca, ko so borzna nihanja dosegala več kot 10-odstotne spremembe cen dnevno. Vendar moramo vedeti, da vlagatelji ustvarijo dejansko izgubo le, če prodajo svoje delniške naložbe. Vlagateljem zato svetujemo, naj kupujejo delniške sklade le, če imajo na razpolago daljši časovni horizont, saj se tako izognejo izgubam na borzi. Okrevanje v zadnjih nekaj mesecih kaže, da se splača počakati, da tečaji ponovno zrastejo. Zato vas ne smejo pretirano skrbeti začasne nerealizirane izgube vrednosti premoženja.

Zamisel o prodaji, ko so tečaji v vrhu in vstop po cenejši točki, zveni dobro samo v teoriji. Tudi strokovnjaki pogosto ne dosežejo tega “časovnega okvira”. Če se cene znova dvignejo, preveč vlagateljev zgreši “pravo” točko ponovnega vstopa na trge in vzpon teče brez njih. To se je verjetno zgodilo nekaterim, med razmeroma hitrim okrevanjem po najnižji točki koronske krize. Ker čutijo, da so zgrešili “pravo” točko ponovnega vstopa, se veliko vlagateljev niti ne vrne. Zato poudarjam še enkrat, da je čas naš zaveznik in krizo prebrodimo veliko bolje, če v času panike ostanemo mirni in praktično ne storimo ničesar, ampak le čakamo, da mine.

Z varčevalnimi načrti ni razloga za strah
Za vlagatelje, ki varčujejo v varčevalnem načrtu, ni razloga za strah, saj pridobijo enote skladov še posebej ugodno. Za enak mesečni znesek, v fazi nizkih tečajev, dobijo več enot premoženja. Ko se bodo cene ponovno dvignile, bodo imeli od tega koristi. Ne delajte napak v smislu prekinjanja varčevalnega načrta, ko tečaji delnic padajo, saj je to za vas le priložnost za ugoden nakup.

Napačno je mnenje, da so možne naložbe v delnice ali delniške sklade le z večjimi zneski. Tudi z manjšimi zneski si je mogoče v delniških skladih zgraditi premoženje, ki vam bo v pomoč ali kot dodatek k pokojnini ali pa le za izpolnitev vaših želja.

Kljub nihajnosti delniških trgov do privlačnih donosov
Še nikoli prej ni bilo pomembneje kot danes, da vlagamo v delnice. Obrestne mere bodo še naprej zelo nizke, za svoje prihranke na banki praktično ne boste dobili nobene nagrade. Kdor bo želel varčevati ali plemenititi svoje prihranke, so naložbe v delnice prvovrstnih podjetij neizbežne. Z varčevanjem v vzajemnih skladih je mogoče doseči privlačne donose. Široka razpršenost sredstev v različne panoge, države in kapitalske trge zmanjšuje tveganja. Razen tega, so sredstva vlagateljev strogo ločena od sredstev družbe za upravljanje, kar zagotavlja vlagateljem še dodatno zaščito.
Torej, vlagateljev, ki imajo na razpolago čas, ne bi smelo biti strah pred nihanji borznih tečajev, ki so sestavni del delovanja na borznih trgih. Nasprotno. Za dolgoročnega vlagatelja, so padci tečajev dobra priložnost za ugodne nakupe. Opogumite se in zagrabite nove priložnosti.

 

Kako ustrezno razporedimo sredstva – nasveti za mlade vlagatelje

 

 

Ni vam treba preučevati vsake številke investicijskih ali finančnih revij ali biti celo “matematik”, zato, da bi vaš denar delal za vas na borzi. Obstaja pa nekaj pomembnih konceptov, ki jih mora poznati vsak vlagatelj, tudi mladi vlagatelj, in danes bom predstavila koncept primernosti razporeditev sredstev.

Za začetek, kaj se iz finančnega vidika opredeljuje kot sredstvo?
Sredstvo je vse, kar je vredno: denar, nepremičnine ali celo določeni primeri viskija. Pri vlaganju, torej pri investiranju ali varčevanju obstajajo različni razredi sredstev. Trije glavni razredi sredstev so gotovina ali denar, lastniški vrednostni papirji – delnice in dolžniški vrednostni papirji – obveznice. Med ostala sredstva lahko vključujemo tudi nepremičnine, zasebni kapital, naravne vire, tuje valute ter drugo. Za namen tega članka se bom osredotočila predvsem na denar, delnice in obveznice. Vsa druga sredstva pa bom opredelila kot alternative osnovnim.

Kaj pa pomeni porazdelitev sredstev oz. premoženja?
Gre za ključno strategijo za zmanjšanje tveganja in potencialno povečanje dobička, za razpršitev portfelja med delnice, obveznice in denar (ang. »Asset allocation«). Razporeditev sredstev se nanaša na kombinacijo naložb, ki jih imate. Zdrava strategija razporejanja sredstev zagotavlja, da je vaš naložbeni portfelj dovolj raznolik in agresiven, da brez nepotrebnih tveganj izpolnjuje vaše cilje varčevanja.

Smisel razporejanja sredstev je, da razpršite svoj naložbeni portfelj na način, kot verjetno popestrite tudi svojo prehrano. Čeprav imate radi burgerje, ali pečeni krompirček in pice, jih ne želite jesti ves čas, ker boste pogrešali (ostala) hranila. Tako tudi v trgovini napolnite voziček z različnimi živili. In tudi temu pravimo razpršenost ali diverzifikacija med različnimi živili. Ko kupujete, še ne organizirate živila – preprosto vse naložite v nakupovalni voziček. Nakup pa lahko enostavno razvrstimo po skupinah živil: mleko in jajca v eno vrečko, meso v drugo ter sadje in zelenjavo v tretjo. Na enak način razporedite vaša sredstva, med različne naložbene razrede.

Kaj je koncept uravnotežene razpršenosti?
Vsaka od teh skupin živil je torej podobna razredu sredstev v vašem portfelju. Lahko imate na desetine različnih naložb in znotraj vsake od njih so delnice (delniški skladi), obveznice (obvezniški skladi) in denar (skladi denarnega trga). Ko kupujete živila, ne morete takoj točno ugotoviti, ko pogledate v nakupovalni voziček, koliko imate zelenjave glede na to, koliko sladkarij boste kupili. Imate pa predstavo in si razmerje postavite tudi v glavi, da veste, da kupujete živila uravnoteženo in tako poskrbite za uravnoteženo prehrano. Tako kot ni zdravo jesti samo hamburgerjev, tudi pri vlaganju ni zdravo biti pretirano usmerjen le v en razred premoženja. Cilj pravilne razporeditve sredstev je torej ustvariti idealno mešanico naložb, ki vam prinese največji dolgoročni dobiček za sprejemljivo mero tveganja. In to nam predstavlja koncept uravnotežene razpršenosti.

Zakaj je razporeditev sredstev pomembna?
Cilj razporeditve vaših sredstev je doseči donosnost vašega denarja, po drugi strani pa obvladovati tudi tveganje, ki je prisotno ob varčevanju ali investiranju v naložbene razrede. Seveda bo vedno obstajalo tržno tveganje. In kaj je tržno tveganje (ang. »Market risk«)? Gre za finančno tveganje, ki se nanaša na verjetnost, da se bo vrednost določenega finančnega sredstva (npr. delnice, obveznice, terjatev) ali celotnega portfelja naložb spremenila oziroma zmanjšala zaradi spremembe v tržnih razmerah. To pomeni, da pride do negativnega popravka na kapitalskem trgu. Dober primer tržnega tveganja smo videli od jeseni 2008 do pomladi 2009 in ob letošnji razglasitvi svetovne pandemije konec letošnjega februarja, ki je trajalo do 23. 3. 2020. Določeni naložbeni razredi sredstev so se precej zmanjšali. Delnice, obveznice, vzajemni skladi in nepremičnine so se za določen čas skupaj »potopile«.

Lahko tveganje odpravimo?
Pomembno je vedeti, da tveganja ne morete popolnoma odpraviti. Prav tako tudi varčevanje samo na banki v depozitu, kjer je tržno tveganje najmanj izrazito, ni odgovor. Že nekaj časa inflacija prehiteva nizke obrestne mere, ki jih ponujajo varčevalni računi, in vam pušča negativno donosnost denarja.

Dobra novica je, da lahko s pametno razporeditvijo sredstev zmanjšate nekatera naložbena tveganja, zlasti nesistematično tveganje (tveganje, ki je znotraj ene določene naložbe). Z vlaganjem v posamezne delnice ali obveznice ste izpostavljeni tveganju, da se lahko določena naložba v vmesnem obdobju poceni. Diverzifikacija ali razpršenost med različnimi naložbenimi razredi pa zmanjšuje to tveganje in vam daje priložnost, da zaslužite z enim razredom sredstev, tudi če drugi upada.

 

Naložbe v korona letu

 

 

Odpovedana so potovanja, letala so ostala na tleh, zaustavljena je proizvodnja, odpovedani so prenekateri dogodki, delovanje trgovin in storitev pa je močno omejeno. Vendar počasi gospodarstvo spet pospešuje. Po vsem svetu obstajajo tudi ukrepi državne pomoči, ki znašajo več milijard evrov, kar podpira trge. Ključna informacija, ki je sprožila pozitivizem na trgu, pa je bila zagotovo vest o iznajdbi cepiva proti koronavirusu. Večina borznih indeksov si je po marčevskem padcu tako že opomogla in nekateri dosegajo že nove vrhove.

Pogled v zgodovino

Pogled v zgodovino kaže, da je gibanje tečajev na borzi verjetno bolj odvisno od pričakovanj udeležencev na trgu, dolgoročnih podatkov o podjetjih, gibanja obrestnih mer in svetovnih gospodarskih razmer. Ti dejavniki vplivajo na dolgoročno uspešnost. Od leta 1900 je nemški delniški trg dosegel povprečno letno donosnost 3,3 % po odšteti inflaciji, kljub dvema svetovnima vojnama in zlomoma borz leta 1928 in 1987. Ameriške delnice so celo pridobile letno 6,5 odstotka. Ta dolgoročni razvoj kaže, da se naložbe v delnice, kljub začasnimi večjimi nihanji cen, izplačajo.
In kako naj v tem korona kaosu odreagirajo vlagatelji?

Priporočljivo je, da ohranijo mirne živce, ker se jim bo to obrestovalo. Vsak vlagatelj mora vedeti, da se cene delnic nikoli ne gibljejo le navzgor. Padci vrednosti delnic in borzne krize so del normalnega borznega dogajanja. Vendar so v večini primerov odzivi vlagateljev na sunkovite padce, zelo burni. Tako je bilo tudi marca, ko so borzna nihanja dosegala več kot 10-odstotne spremembe cen dnevno. Vendar moramo vedeti, da vlagatelji ustvarijo dejansko izgubo le, če prodajo svoje delniške naložbe. Vlagateljem zato svetujemo, naj kupujejo delniške sklade le, če imajo na razpolago daljši časovni horizont, saj se tako izognejo izgubam na borzi. Okrevanje v zadnjih nekaj mesecih kaže, da se splača počakati, da tečaji ponovno zrastejo. Zato vas ne smejo pretirano skrbeti začasne nerealizirane izgube vrednosti premoženja.

Zamisel o prodaji, ko so tečaji v vrhu in vstop po cenejši točki, zveni dobro samo v teoriji. Tudi strokovnjaki pogosto ne dosežejo tega “časovnega okvira”. Če se cene znova dvignejo, preveč vlagateljev zgreši “pravo” točko ponovnega vstopa na trge in vzpon teče brez njih. To se je verjetno zgodilo nekaterim, med razmeroma hitrim okrevanjem po najnižji točki koronske krize. Ker čutijo, da so zgrešili “pravo” točko ponovnega vstopa, se veliko vlagateljev niti ne vrne. Zato poudarjam še enkrat, da je čas naš zaveznik in krizo prebrodimo veliko bolje, če v času panike ostanemo mirni in praktično ne storimo ničesar, ampak le čakamo, da mine.

Z varčevalnimi načrti ni razloga za strah

Za vlagatelje, ki varčujejo v varčevalnem načrtu, ni razloga za strah, saj pridobijo enote skladov še posebej ugodno. Za enak mesečni znesek, v fazi nizkih tečajev, dobijo več enot premoženja. Ko se bodo cene ponovno dvignile, bodo imeli od tega koristi. Ne delajte napak v smislu prekinjanja varčevalnega načrta, ko tečaji delnic padajo, saj je to za vas le priložnost za ugoden nakup.

Napačno je mnenje, da so možne naložbe v delnice ali delniške sklade le z večjimi zneski. Tudi z manjšimi zneski si je mogoče v delniških skladih zgraditi premoženje, ki vam bo v pomoč ali kot dodatek k pokojnini ali pa le za izpolnitev vaših želja.

Kljub nihajnosti delniških trgov do privlačnih donosov

Še nikoli prej ni bilo pomembneje kot danes, da vlagamo v delnice. Obrestne mere bodo še naprej zelo nizke, za svoje prihranke na banki praktično ne boste dobili nobene nagrade. Kdor bo želel varčevati ali plemenititi svoje prihranke, so naložbe v delnice prvovrstnih podjetij neizbežne. Z varčevanjem v vzajemnih skladih je mogoče doseči privlačne donose. Široka razpršenost sredstev v različne panoge, države in kapitalske trge zmanjšuje tveganja. Razen tega, so sredstva vlagateljev strogo ločena od sredstev družbe za upravljanje, kar zagotavlja vlagateljem še dodatno zaščito.

Torej, vlagateljev, ki imajo na razpolago čas, ne bi smelo biti strah pred nihanji borznih tečajev, ki so sestavni del delovanja na borznih trgih. Nasprotno. Za dolgoročnega vlagatelja, so padci tečajev dobra priložnost za ugodne nakupe. Opogumite se in zagrabite nove priložnosti.

 

 

Vlagatelji so sami sebi največji sovražniki

 

 

Poleg tega je treba upoštevati še nekaj pravil, s katerimi preprečiš, da pri investiranju ne delaš nepotrebnih napak. Ugotoviti moraš, kakšno tveganje si sposoben in pripravljen prenašati in kakšna je likvidnost naložbe, v katero hočeš vložiti denar. Na primer za kratkoročna varčevanja, do treh let, si ne moreš privoščiti visoko tveganjih naložb, saj se lahko zgodi, da prav takrat, ko boš potreboval denar, ne bo primeren čas za izplačilo. Pri dolgoročnem varčevanju pa je treba prilagajati strukturo naložb svojemu profilu tveganja, ki se z leti spreminja. Mlajši si lahko privoščijo bolj agresivno naložbeno strukturo, z leti, ko se denimo približujemo upokojitveni starosti, če varčujemo za pokojnino, pa je treba tveganja zmanjševati.

Katere vrste naložb bi lahko opredelili kot bolj varne in katere kot manj varne? Popolne varnosti ni – vsaka naložba je povezana z nekim tveganjem. Čeprav tega morda na prvi pogled ne zaznamo, tveganje prinaša tudi hranjenje denarja na računu, in sicer v obliki inflacije. Vse več vlagateljev zato presežek denarja, ki ga ne potrebujejo za sprotno poslovanje, usmerja v druge naložbe, zlasti v vzajemne sklade, delnice in obveznice. Da bi tveganje karseda zmanjšali, a vseeno dosegli neko omembe vredno donosnost, je torej treba portfelj razpršiti in poleg vezanih vlog vključiti tudi različne druge alternative. Ene in druge terjajo poglobljeno temeljno analizo tako makroekonomskih razmer v različnih regijah kot tudi analizo posameznega podjetja. Z drugimi besedami, za denar je treba delati in temu nameniti čas. Tega pa vlagatelji nimajo na pretek oziroma je smotrneje, da se ukvarjajo s svojim poslom, zahtevno izbiro primernih finančnih naložb pa prepustijo strokovnjakom.

Marsikdo se sprašuje, koliko sredstev moramo imeti, da se sploh odločimo za investiranje? Glede višine zneska ni kakega splošnega pravila. Vsak znesek šteje. Če imate na razpolago 50.000 evrov ali pa lahko dajete na stran denimo po 100 ali 200 evrov na mesec – v vsakem primeru je pametno plemenititi privarčevano premoženje. Za manjše zneske so primernejši vzajemni skladi, saj je na takšen način laže doseči ustrezno razpršitev naložb.
Čeprav vrednost naložb v vzajemne sklade niha, lahko trdimo, da gre z institucionalnega vidika za najbolj varne naložbe. Industrija vzajemnih skladov je verjetno najbolj regulirana finančna industrija in ni se še zgodilo, da bi vlagatelji v vzajemne sklade izgubili svoje prihranke zaradi nepravilnosti v poslovanju oziroma slabega poslovanja družbe, ki vzajemne sklade upravlja. Premoženje vzajemnega sklada je namreč strogo ločeno od družbe za upravljanje, nad njim bedi skrbnik, vse skupaj pa nadzira tudi regulator.

Pri naložbah vas ne smejo voditi čustva. Splošno pravilo je, da je treba čustva pustiti ob strani in se izogibati pretiranih reakcij ob nemirnih dogajanjih na finančnih trgih. Kadar želite prehitro doseči preveč ali pa ste prestrašeni, je verjetnost napačnih odločitev precej večja. Bistvo je v tem, da smo vlagatelji sami sebi največji sovražniki. S svojimi prirojenimi škodljivimi vedenjskimi vzorci se na eni strani zelo težko upremo lovu za donosi, po drugi strani pa v strahu panično razprodajamo svoje premoženje ob finančnih zlomih.

 

Volatilnost oziroma nihajnost iz vidika vlagatelja

 

 

Volatilnost ni enako kot tveganje

Volatilnost ni enako kot tveganje, zato bi s tem namenom želela pojasniti predvsem pojem volatilnost oziroma nihajnost, ki nastane zaradi nestanovitnosti na delniških trgih, in je verjetno eden najbolj napačno razumljenih konceptov pri vlaganju oziroma pri varčevanju tudi v vzajemnih skladih.

Volatilnost je največkrat videna v negativnem smislu, saj naj bi predstavljala tveganje in negotovost. Vendar je lahko tudi dobra. Pa poglejmo zakaj? Če delnico ali delniški sklad kupimo na določenem dnu in prodamo na vrhu, bomo zaslužili denar. S povečano volatilnostjo lahko tako hitreje zaslužimo denar. Realno, se v današnjem času s služenjem denarja na račun volatilnosti ukvarjajo predvsem dnevni trgovci (angl. daytraders) in ne vlagatelji na daljši časovni rok. Vendar pa jo lahko tudi povprečni vlagatelji izkoristijo za dosego prihodnjega nadpovprečnega donosa.

Nestanovitnost oziroma volatilnost ali nihajnost je torej statistična mera za verjetnost, da cena (npr. delnice ali točke sklada) v kratkem času močno zaniha na način, da zraste ali pade. Izražena je z varianco oz. standardnim odklonom. Če cena ostane razmeroma stabilna, ima delnica ali delniški sklad majhno volatilnost. Zelo poenostavljeno povedano je volatilnost torej le hitrost spreminjanja cene določenega vrednostnega papirja, torej delnice ali delniškega sklada. Če je cena delnice ali delniškega sklada dalj časa stabilna, je volitilnost nizka in če se cena hitro spreminja, je volatilnost visoka.

Volatilnost je relevantna na kratek rok

Pomembno je poznati dejstvo, da je volatilnost ali nihajnost bolj relevantna na kratek, kot dolgi rok. In prav zato se vedno poudarja, da je varčevanje v vzajemnih skladih tek na dolge proge. Zato je primerno zavedanje, da višja volatilnost sama po sebi ni problematična, saj večje spremembe cen omogočijo hitrejšo rast, vendar lahko hkrati pride tudi do večjih krajših izgub, na katere pa se vlagatelji čustveno odzovejo in delajo velikokrat največje varčevalne napake. Res je, da ljudje bolečino, ki nastane zaradi določene krajše izgube pri naložbi občutijo bolj, kot pa veselje ob doseganju lepega dobička. Zato bi želela pojasniti to, kar borzni posredniki in veliki investitorji že vedo, ne vedo pa v večini povprečni vlagatelji, da nestanovitnost trga dejansko ponuja številne možnosti za zaslužek za potrpežljivega vlagatelja. Vlaganje je samo po sebi tveganje, toda tveganje deluje obojestransko. Vsaka odločitev za vstop na delniški trg, ali kot nakup delnice ali kot nakup točk delniškega sklada, nosi s seboj tveganje tako za neuspeh kot tudi za uspeh. Brez volatilnosti ali nihajnosti pa bi bili ob obe možnosti.

Najbolj pomembno pa je spoznanje, da lahko vlagatelji pri visoki volatilnosti vsak večji padec izkoristijo za vstop na delniški trg, kot nakup delnice ali delniškega sklada, ali kot dodaten nakup obstoječih naložb. Ob tem pa je seveda največja umetnost vsakega vlagatelja prepoznati pravi trenutek, ki je najbolj primeren za nakup, saj visoka volatilnost mnogokrat pri večini vlagateljev sproži ravno obratno, torej čredni nagon po čim hitrejšem umiku iz naložbe in s tem pride do zamujene priložnosti zaslužka, ko iz padca naložbe nastane odboj. Zato je zelo pomembno, da vlagatelj sledi svojim naložbenim ciljem, ki si jih je zadal ob nakupu svoje naložbe in pri svoji naložbi ne podleže morebitnim korekcijam delniških trgov.

Ob povečani volatilnosti ohranite mirno kri

Volatilnost ne pokaže smeri gibanja nekega finančnega instrumenta, recimo delnice ali delniškega sklada, pove pa, da je verjetnost večja, da bo instrument s povečano volatilnostjo izgubil ali pridobil na vrednosti hitreje kot instrument z manjšo volatilnostjo. V povprečju vsako leto pride do padca borznih indeksov. Padec je večinoma do 5 odstotkov, včasih pa celo do 10 odstotkov ali več. Če indeks pade za 10 odstotkov, temu pravimo korekcija trga in velikokrat se zgodi, da bolj kot cena pada, bolj vlagatelji zmanjšujejo svojo pozicijo v tej naložbi, kar pa je prej napaka kot nagrada. Zavedati se moramo, da se trgi gibljejo ciklično in v določenem razponu. V daljših obdobjih nihanja med 10 in 20 odstotki navzdol in tudi več desetodstotni premiki navzgor predstavljajo normalno delovanje delniških trgov. Ob povečani volatilnosti ali nihajnosti se torej ne odločamo za panično prodajo izbrane naložbe, ampak skušamo ohraniti čim bolj mirno kri, ter se prej odločimo da takšno naložbo dodatno povečamo.

 

Naložba v študij je naložba za življenje

 

 

Vpisnina ali šolnina, študijska literatura in drugi materiali, ki so potrebni za študij, najemnina za študentsko stanovanje ali sobo v študentskem domu, mesečna vozovnica za vlak ali avtobus, prehrana in drugi tekoči stroški. Vsi ti stroški se pa še bistveno bolj povečajo, če se nadarjeni in ambiciozni študent odloči za študij v tujini.

Redni študij v Sloveniji sicer velja za brezplačnega, vendar še zdaleč ni tako. Vsi stroški, ki jih študij potegne za sabo, namreč močno obremenijo denarnice staršev oziroma celoten družinski proračun. Po zadnjih podatkih raziskave Evroštudent 2016-2018 so povprečni mesečni stroški študenta znašali 468€, kar v petih letih znese približno 28.000 €. Seveda ni smiselno pričakovati, da bi študij v prihodnosti stal manj kot danes. Še več … realno lahko pričakujemo, da bo vedno dražji in kot kaže, bodo v prihodnje študirali le tisti, ki si bodo to lahko privoščili.

Študent naj bo, vendar s čim?

Vsi starši so oziroma smo postavljeni pred dejstvo, da moramo sami poskrbeti za šolanje svojega otroka, da bo lahko študiral kar si bo želel in dosegel zastavljene cilje, tako glede študentske poti kot tudi same izobrazbe. V današnjem času so štipendije žal precej redke, zato naši otroci brez finančne pomoči staršev kmalu ne bodo več mogli študirati. Vpisnine na fakultete so namreč v današnjih časih že tako visoke, da so študijske smeri postale za marsikaterega študenta finančno nedosegljive ali pa zelo težko dostopne.

Vsi želimo svojim otrokom omogočiti kar najboljšo prihodnost, vendar samo želeti ni dovolj. Dovolj zgodaj se moramo vprašati: »Ali bomo zmogli sami plačevati študij za svoje otroke in ali bo to za nas finančno izvedljivo ter kako pravočasno zagotoviti potrebna sredstva za uresničitev tega cilja?«. V nobenem primeru varčevanje za potrebe otroka ni vprašanje, kajti privarčevani denar mu bo še kako prišel prav. Če ne za študij, pa mogoče za nakup prvega avtomobila, plačilo pologa za nakup stanovanja ali karkoli drugega kar bo potreboval. Torej, že danes moramo razmišljati o otrokovi prihodnosti in o tem, kako privarčevati dovolj denarja za čas študija in pokritja vseh stroškov povezanih s študijem.

Načrtovanje varčevanja za študij

Zelo pomembno je, da za varčevanje izdelamo pravi načrt, s katerim bomo dosegli zastavljeni cilj. Potrebno je dobro razmisliti, kje lahko najbolje oplemenitimo svoja sredstva. Varčevanje za otroka oziroma za njegov študij je dolgoročno. Eden najpomembnejših dejavnikov, ki vpliva na izbiro oblike varčevanja pa je čas. Daljše kot je časovno obdobje varčevanja ali investiranja, bolj tvegane naložbe si lahko izberemo in privoščimo bolj dinamične oblike naložb. To pomeni, da so v tem primeru dobra izbira tudi delniški vzajemni skladi z višjim pričakovanim donosom in daljšo priporočeno dobo varčevanja.

V skladih lahko varčujemo tudi z manjšimi zneski. Postopno mesečno varčevanje vsekakor ne bo tako zelo obremenilo našega družinskega proračuna, kot če bi morali vsa sredstva naenkrat zbrati. Zelo pomemben je tudi čas začetka varčevanja ter vztrajnost in disciplina. Prej ko bomo začeli z varčevanjem, manjše mesečne zneske bomo namenili za dosego zastavljenih ciljev. Z mesečnimi vplačili vlagatelj zmanjša tveganje, da bi na kapitalski trg vstopil v napačnem trenutku. Prednost varčevanja v skladih je tudi takojšnja dostopnost do naših prihrankov, kar je nekaterim zelo pomembno v primeru nepredvidenih dogodkov, ko bi sredstva potrebovali prej, kot smo načrtovali.

Kljub vsemu navedenemu, ima še vedno veliko ljudi pomisleke glede varčevanja v delniških naložbah, predvsem zaradi nepredvidljivosti kapitalskih trgov, čeprav si ravno s takšnim varčevanjem zmanjšamo tveganja za večje izgube. Naložbe bodo vedno nihale, tako padale kot rasle – to je dejstvo. Toda v primeru dolgoročnega varčevanja trenutno stanje na trgu ni toliko pomembno. Pomembno je, da ostanemo osredotočeni na svoj investicijski cilj in se ne pustimo zavesti kratkoročnim premikom na trgu kapitala. Obnašati se moramo kot preudarni in odgovorni investitorji oziroma vlagatelji, da bo prihodnost naših otrok vsaj v začetku njihovih samostojnih poti nekoliko lažja, tako za njih kot za nas in našo denarnico.

 

Naložbe v tehnološke delnice

 

 

Najboljši tehnološki vzajemni skladi so v zadnjih treh letih dosegali več kot 30-odstotni letni donos. Prav tako so se pokazale tržne niše pri naložbah v podjetja s področja umetne inteligence in varnosti podatkov. Prihodnost pripada tehnologiji, zato nobenemu vlagatelju ne sme v portfelju manjkati tehnoloških delnic ali še bolje košarice tehnoloških delnic zbranih v vzajemnem skladu.

Tehnološka podjetja v zadnjem času dosegajo velikanske uspehe in podirajo vedno znova nove rekorde. Štiri od petih najvrednejših podjetij na svetu so tehnološka podjetja, ki že leta vodijo svetovni borzni reli. So izjemno uspešna, inovativna in trajnostno naravnana. Konec koncev svet postaja vse bolj digitalni. Od številnih megatrendov imajo koristi tako veliki tehnološki koncerni kot tudi majhna podjetja, ki odkrivajo tržne niše.

Nekaj primerov takšnih praks, ki spreminjajo naš vsakdan:
– Avtomatizacija: tovarne postajajo vse bolj digitalne, roboti prevzemajo delo, komunicirajo z ljudmi in celo med seboj.
– Mobilnost prihodnosti: že dolgo ni več zgolj skrb klasičnih proizvajalcev avtomobilov in njihovih dobaviteljev. Avtomobili so že danes majhni ali veliki računalniki, ki bodo kmalu vozili popolnoma avtonomno.
– Mesta prihodnosti: naša življenja v mestih se zelo spreminjajo. Mesta postajajo vse bolj digitalna in veliko bolj omrežena.

Ti trije primeri nam kažejo, kako pomembna je tehnologija danes in kako pomembna bo tudi v prihodnosti.

Delnice tehnoloških podjetji cvetijo
Po vsem tem ni čudno, da tehnološke delnice že leta cvetijo. V zadnjih desetih letih je močno narastel tudi ameriški borzni indeks S&P 500, katerega sestavlja že več kot 30 % panog tehnologije. To je glavni razlog, da ameriški borzni indeks deluje toliko bolje kot glavni indeksi v Evropi. Po mnenju strokovnjakov je dobiček v tehnološkem sektorju od sredine sedemdesetih let naraščal približno 200 odstotkov hitreje kot dobički drugih podjetij.
In potem je prišla korona kriza. Februarja in marca so svetovne borze močno padle in v tistem trenutku so bile na tleh vse panoge. Tudi tehnološke delnice, ki so bile vajene le uspehov, so močno izgubile na vrednosti, vendar so si hitro opomogle in znova dosegajo rekordne rasti.

Obstaja dober razlog, da so se tehnološka podjetja tako dobro prebila skozi kremplje korona krize. Internetna podjetja so med velikimi zmagovalci krize. Po globalni zaustavitvi gospodarstev se je močno povečalo povpraševanje po njihovih storitvah in izdelkih. Internetne linije so žarele v domačih pisarnah, konference pa so potekale na spletnih platformah, kot sta Zoom ali Skype. Podjetja so nadgradila strojno in programsko opremo, klasični seminarji so se spremenili v spletne seminarje in kar naenkrat je skoraj vsa komunikacija potekala preko spleta.

Digitalizacija je dobila zagon
Vsekakor je digitalizacija v tej krizi dobila velikanski zagon. Podjetja in ljudje se zdaj še hitreje pripravljajo na prihodnost – in to digitalno.

Prihodnost pa moramo v svoje roke vzeti tudi sami. Poskrbimo, da bodo naši prihranki dobro oplemeniteni, zato je smiselno, če smo del tehnologije tudi sami. Naložbe v tehnološke sklade so izjemna priložnost za tiste, ki že imajo svoj kapital in tudi za tiste, ki morajo šele poskrbeti za izgradnjo svojega premoženja. Pogumno vstopite v svet tehnologije tudi vi in si omogočite lepšo in varno prihodnost.

 

 

 

Se sprašujete kje in kako v danih razmerah varčevati?

 

 

Kljub temu pa veliko ljudi ne varčuje redno ali niso prepričani, katera oblika varčevanja jim najbolj ustreza. V Sloveniji je sicer najbolj razširjeno varčevanje na banki, vendar pa le-to že kar nekaj let ne prinaša želenih rezultatov.

Eden od možnih načinov varčevanja so tudi vzajemni skladi, vendar se ljudje za to obliko redkeje odločijo in to iz preprostega razloga, ker ali ne poznajo delovanja skladov in vse kar je povezano z njimi, ter imajo zato občutek strahu, ali, ker so pri tej obliki varčevanja slišali za slabe izkušnje drugih. Pa je temu res tako? Najprej poglejmo kaj je vzajemni sklad. Gre za združeno premoženje večjega števila vlagateljev, kjer sklad združuje njihova denarna sredstva in jih zanje nalaga v različne vrednostne papirje v okviru investicijskih ciljev in politike, ki jih sklad vnaprej opredeli in so zapisane v prospektu sklada. Premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enake enote premoženja (točke). Vlagatelj pa ob vplačilu v izbrani sklad pridobi investicijski kupon (obračun), ki se glasi na ustrezno število enot premoženja. Z vplačilom vrednosti postane vlagatelj lastnik sorazmernega dela premoženja vzajemnega sklada. Enostavno in preprosto.

Tako pri nas kot v tujini so vzajemni skladi vse bolj razširjena oblika varčevanja v vrednostnih papirjih. Ob investiranju ali varčevanju v vzajemne sklade, ki so z svojimi naložbami usmerjeni na kapitalski trg, pa prihaja do volatilnosti oziroma do t. i. nihajnosti. To pomeni, da ni samo poti navzgor, ampak so na tej poti tudi krajša ali daljša obdobja nihanja znotraj dolgoročnega trenda. In ker so lahko nihajnosti na delniškem trgu zelo izrazite, v večini negativno vplivajo na odločitve vlagateljev, saj delujejo psihološko. Vsem nam je dobro znano, da volatilnost ali nihajnost iz nas privede najslabše, saj se lahko ob izrazito negativnih in seveda tudi ob izrazito pozitivnih novicah sprejemajo zelo čustvene odločitve, ki so v večini primerov napačne. Prav strah, kot negativno čustvo, pa navadno pri vlagateljih povzroči, da sprejmejo odločitve, ki ne prinesejo dobrih rezultatov, temveč povečini izgubo. S tem namenom bom pojasnila kako lahko varčevanje v vzajemnih skladih, ki temelji na pravilih, prispeva k boljšemu končnemu rezultatu vaše naložbe.

Eden starih rekov na Wall Sreetu pravi: »Buy low and sell high.« oziroma »Kupuj poceni in prodaj drago«. Vendar se v večini vlagatelji odločajo ravno obratno. Zakaj? Ker se je težko umakniti iz »pregretega« trga, ko je navdušenje vlagateljev visoko in vre optimizem ter delniški trg ponuja »lepe donose«. Po drugi strani pa je težko zaupati trgu ter biti optimist, ko vrednosti padajo in so vsi okrog tebe negativni. Pomislite na zadnjo finančno krizo, ki je trajala skoraj leto in pol ter je svetovni delniški indeks oklestila za polovico. Bi se v danem obdobju opogumili in začeli z investiranjem v delniški trg? Pa bi morali. In kako to doseči?

Naše slabe odločitve, še posebej, ko so pogoji na trgu negotovi, proučujejo vedenjski ekonomisti. Ne glede na vse si moramo priznati, da se naše misli z nami vedno »igrajo«. In velikokrat se zato odločamo v trenutku in po intuiciji, ki pa je lahko v večini le »črna pika« naših odločitev. Toda v razmerah, za katere je značilna kompleksnost in negotovost, smo nagnjeni, da pademo po vpliv predvidljivih pasti. Kako se torej temu ogniti? Odgovor na to je, da se uvede disciplina pri našem odločanju in varčevanju. To na način, da se odločanje v celoti vzame iz naših rok. S tem se ognete neracionalnim odločitvam in lahko dolgoročno prispevate k boljšemu končnemu rezultatu. Kako pa to naredite? Tako, da se odločite za dolgoročno investiranje oziroma varčevanje na mesečni ravni in izberete varčevalni načrt s strategijo sistematičnega investiranja. To pomeni z vnaprej določenimi intervali vlaganja skozi daljše časovno obdobje. Tako se lahko ognete čustveno nabitim odločitvam, kot tudi nepravilnim odločitvam prodaje naložbe ob t. i. lokalnih dneh delniškega trga. Pri mesečnem varčevanju kupujete tudi ko vrednosti padajo in v tem primeru vlagatelji kupujejo ceneje in si s tem nižajo oportunitetno izgubo, ki bi jo lahko utrpeli pri investiranju z enkratnim vložkom. Z metodo povprečnega stroška lahko zavarujejo svoj sedanji portfelj, ki ga dosegajo z discipliniranim varčevanjem.

Vendar tudi tukaj velja prvo osnovno pravilo, da gre za dolgoročno naložbo, ki naj ne bi bila krajša od petih let. In preden se vlagatelj za posamezno naložbo odloči, mora ob pomoči finančnega svetovalca dobro preučiti tveganje, ki ga ta prinaša.